Brglez je v uvodnem razmišljanju poudaril nujnost, da Slovenija tako s civilnega kot državniškega vidika nadaljuje svoja prizadevanja na področju človekovih pravic. Po njegovih besedah namreč ne moreš od drugih terjati nekaj, česar sam ne storiš. Ob tem je dejal, da žal ni države, ki bi bila povsem nedolžna pri vprašanju človekovih pravic.
Konflikti po besedah predsednika državnega zbora "niso edini in tudi ne nujno najhujši spodbujevalec teptanja človekovih pravic, ampak se pogosto kot takšna izkažejo prizadevanja političnih elit, da ostanejo na oblasti, pri tem pa ne izbirajo sredstev". Opozoril je še, da je mogoče veliko storiti že z opozorilom o obstoju kršitev.
Vasilka Sancin z ljubljanske pravne fakultete je ocenila, da se je Slovenija uspela uveljaviti kot zagovornica človekovih pravic, bi pa njena prizadevanja potrebovala več institucionalne podpore. Zaradi tega se je zavzela za ustanovitev nacionalne institucije za zagotavljanje človekovih pravic, ki bi imela univerzalni mandat in bila neodvisna od vladajoče politike.
Sancinova je kot enega od ključnih mednarodnih dosežkov na področju človekovih pravic v zadnjem desetletju izpostavila uveljavitev koncepta odgovornosti zaščititi. Slovenija se po njenih besedah s tem konceptom tako na vladni kot nevladni ravni ukvarja že od leta 2005, bi pa potrebovala več konkretnih pobud in akcij.
V povezavi z aktualno begunsko krizo pa je Sancinova postavljanje ograj na mejah ocenila kot povsem neustrezen ukrep. Tudi pravnik Ljubo Bavcon, ki je vodil okroglo mizo, je izrazil obžalovanje, da postavljanje bodečih in rezalnih ograj "poteka ob molku množic in le posameznih klicih protesta nad takšnim ukrepom".
Bavcon je tudi dejal, da postavljanja ograj nikakor ni mogoče utemeljevati s tem, da gre za preventivo v dobro ljudi. V zvezi s prevencijo pri zagotavljanju človekovih pravic pa je opozoril, da velja biti neprestano pozoren, kaj bodisi posamezniki bodisi institucije počnejo v imenu prevencije.
"Vsi imamo v sebi zametke dobrega in zla, kaj se bo manifestiralo, pa je odvisno od naše zgodnje izkušnje oz. vzgoje tako v družini kot instituciji, še pomembnejši vpliv pa imajo okoliščine v smislu socialnega tkiva," je opozorila Anica Mikuš Kos iz Slovenske filantropije. Ob tem je izpostavila pomen koncepta človečnosti.
Mikuš Kosova je dejala, da ji je kljub vsemu spoštovanju koncepta človekovih pravic vendarle bližji koncept človečnosti, ki daje na prvo mesto zavezanost človeku in ne zavezanost pravilom Združenih narodov. Izrazila je obžalovanje, da so "sovražni ponavadi tudi glasnejši, nesovražni pa molčeči".
Kot psihiatrinja je Mikuš Kosova tudi opozorila, da duševnega zdravje ne moremo enačiti s človečnostjo, kot primer pa je navedla nacistično mladino.
Veleposlanica Blanka Jamnišek pa je spomnila, da je Slovenija nastala prav iz želje po spoštovanju človekovih pravic in temu sledi tudi v svoji zunanji politiki. Kljub zavezam ob koncu druge svetovne vojne je po njenih besedah svet še vedno priča različnim grozodejstvom. Ob tem je izpostavila pomen prevencije v vseh fazah konflikta, tudi po njegovem koncu.
Proti sovražnemu govoru in diskriminaciji, ki vznikata v povezavi z aktualno begunsko krizo, se je treba boriti dejavno, ne z molkom, je poudarila Jamniškova. Prav dejavna drža pri zagotavljanju človekovih pravic po njenih besedah tako pri posamezniku kot družbi krepi imunski sistem proti zlorabi pravic.
Ljubljanska pravna fakulteta je današnjo okroglo mizo z naslovom Pomen prevencije pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic pripravila ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve pobojev in mednarodnem dnevu človekovih pravic. Pri pripravi je sodelovalo ministrstvo za zunanje zadeve.
