Stabilnost po Fišerjevih besedah dokazujejo zlasti podatki o najpomembnejših tožilskih odločitvah glede kazenskega pregona, visoka stopnja uspešnosti pri obtoževanju in podatki o rešitvah v vmesni fazi kazenskega postopka. Fišer je zadovoljen tudi z uspehi tožilstva na področju pregona gospodarskega kriminala.
Prav tako je generalni državni tožilec izpostavil, da so v lanskem letu začeli z aktivnostmi za kadrovsko okrepitev državnih tožilcev. V tem procesu so in še bodo v tožilstvo pripeljali nove sodelavce, ki bodo nadomestili tiste tožilce, ki so z okrožnih odšli na Specializirano državno tožilstvo RS.
V razpravi je Branko Grims (SDS) med drugim spomnil na sodbo ustavnega sodišča v zadevi Patria. Kot je ocenil, je ustavno sodišče z razveljavitvijo sodb tožilstvu dalo "hudo lekcijo", saj je ugotovilo, da "ni šlo za zmoto, ampak za šlamparijo".
Po besedah Vinka Gorenaka (SDS) imamo v Sloveniji unikaten tožilski sistem, po katerem sploh ni mogoče preverjati odločitve tožilca, če se ta odloči, da nekaj ni kaznivo dejanje. Gorenak je ob tem spomnil na umik obtožnice zoper nekdanjega generala JLA Berislava Popova.
V DeSUS delo tožilstev v minulem letu ocenjujejo kot uspešno. Je pa Marjana Kotnik Poropat poudarila, da bi bilo treba bolj poenotiti pristop glede odločitev, katera kazniva dejanja se preganjajo in katera ne.
Igor Zorčič (SMC) pa je ocenil, da bi moralo tožilstvo bolj dejavno demantirati neupravičene očitke zoper njegovo delo. Sodišče in tožilstvo se ne bi smela zanašati zgolj na svojo funkcijo avtoritete, pač pa bi morala svoja stališča tudi javno pojasnjevati, je povedal.
A po Fišerjevem mnenju mora biti tožilstvo v medijskem reagiranju bolj reaktivno kot proaktivno. Kot je pojasnil, bi namreč v nasprotnem primeru lahko v javnosti nastal vtis, da so sodišča namenjena temu, da obsodijo, ne pa da sodijo.
Odbor se je na posebni seji seznanil še s poročilom o izvajanju zakona o ugotavljanju vzajemnosti, ki zajema obdobje od začetka leta 2013 do 30. junija letos.
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je pojasnila, da je bilo v omenjenem obdobju izdanih 175 meritornih odločb, pet sklepov o ustavitvi postopka zaradi umika vloge in 12 sklepov o zavrženju vloge, od tega 10 zaradi neizkazanega pravnega interesa in dva zaradi neizpolnitve vloge v predpisanem roku.
Odbor je za obe poročili sprejel seznanitvena sklepa, s katerima je tudi ocenil, da obravnava poročil na seji DZ ni potrebna.
