Vlada začasno za obdobje dveh davčnih let predlaga v uporabo drugačno lestvico za odmero dohodnine, in sicer takšno, da se meja med drugim in tretjim dohodninskim razredom zviša s sedanjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman.
"S tem se bo razbremenilo tiste zavezance, ki so na meji med drugim in tretjim davčnim razredom, to pa je večinoma visoko strokovno izobražen kader," je dodala. Zdaj se v tretji davčni razred, kjer velja 41-odstotna stopnja davka, uvrščajo zavezanci z 1,5-kratnikom povprečne plače, po novem bo ta meja pri 1,6-kratniku povprečne plače.
Razbremenjenih bo 114.740 oz. 12 odstotkov zavezancev, je povedala Vraničarjeva.
Prostor za zvišanje meje za uvrstitev v tretji davčni razred bo dalo dveletno podaljšanje veljavnosti četrtega davčnega razreda, v katerega se uvrščajo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 70.907,20 evra. Četrti razred s 50-odstotno davčno stopnjo, je v veljavi od leta 2013 in bi brez sprememb zakona za uravnoteženje javnih financ veljal do konca leta 2015.
"Četrti davčni razred je bil uveden kot poseben začasni ukrep za obdobje javnofinančne krize in ocenjujemo, da prihodkov v redni proračun države iz tega naslova ni več treba zagotavljati," je pojasnila Vraničarjeva. Prihodke od obdavčitve najbolje plačanih se ji zato zdi smiselno preusmeriti v razbremenitev tistih zavezancev, ki so na meji med drugim in tretjim davčnim razredom.
S tem se ne strinjajo v ZL, kjer prav tako predlagajo ohranitev četrtega davčnega razreda, a ne le začasno, pač pa za stalno, zato so jo vgradili v predlog novele zakona o dohodnini. "Četrtega davčnega razreda v teh časih ne gre ukinjati, država krvavo potrebuje 16 milijonov evrov, ki jih dobimo iz naslova tega davka," je dejal Luka Mesec (ZL).
Ravno obratno predlagajo v NSi. Če želimo preprečiti odhajanje najproduktivnejših zaposlenih v tujino, moramo razmišljati o razbremenitvi njihovih plač in ne o dodatnih obremenitvah, zato ne smemo podaljševati začasne 50-odstotne obdavčitve plač, je dejal Jožef Horvat (NSi). Vladni predlog je ocenil kot le majhno davčno korekcijo, a potrebne so večje razbremenitve stroškov dela.
Tudi komisija državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlaganih sprememb pri dohodnini ne podpira. "Ocenjuje jih kot nezadostne," je povedal podpredsednik komisije Alojz Kovšca. Državni svetniki jih sicer razumejo kot prvi korak vlade k ustreznejši razporeditvi davčne obremenitve, a slediti morajo ukrepi v smeri optimalnejše ureditve področja davkov nasploh, je dejal.
Poslanci koalicije so se s predlogom vlade strinjali in predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ podprli v nespremenjenem besedilu, medtem ko so predlog novele zakona o dohodnini poslanske skupine ZL ocenili kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Obravnava se bo nadaljevala na redno decembrski seji DZ, ki se začne v ponedeljek.
