Dvodnevna konferenca se je danes zaključila s sekcijo, namenjeno spreminjanju kazenske zakonodaje. Pravnica in akademičarka Alenka Šelih je v svojem predavanju opozorila, da je kazenska zakonodaja ena najbolj ključnih in občutljivih podlag pravnega sistema, zato ne bi smela sloneti na idejah ene politične opcije ali enega sklica parlamenta, ampak bi morala razpolagati s stalnicami, ki bi delovale skozi daljše časovno obdobje.
Kot primer slabe priprave je navedla novelo kazenskega zakonika, t. i. KZ-1, pri pripravi katere je sodelovalo zelo malo ljudi, čas za pripravo besedila je bil izredno kratek, javna razprava je denimo trajala vsega mesec dni, ob posvečanju velike medijske pozornosti uvajanju dosmrtnega zapora pa so številne druge rešitve, ki so se kasneje pokazale kot sporne, ostale v ozadju.
Ob zahtevah za spreminjanje kazenske zakonodaje je zato Šelihova poudarila nekatere pogoje, kot so transparentnost pri imenovanju delovnih skupin in njihovem delu, dovolj dolgo obdobje za pripravo in razpravo o spremembah ter tudi za izdelavo alternativnih rešitev.
Fišer pa je izpostavil problem prekrivanja kategorij kaznivega dejanja in prekrška, kot je to primer pri posesti orožja, ki se lahko opredeli kot eno ali drugo, podobne nejasnosti pa so tudi na področju prepovedanih drog ter javnega reda in miru, kar "preprosto ni sprejemljivo".
Prav to prekrivanje definicij namreč omogočajo samovoljni pregon, bodisi možnost hujšega obravnavanja bodisi favoriziranja storilca, je pojasnil. Težavo po njegovem mnenju povzročajo tudi podrta kaznovalna razmerja, ko so lahko zagrožene kazni za prekrške hujše kot za kazniva dejanja.
Kot je dodal, pa ravno ta neurejena razmerja slabijo učinkovitost kaznovalnega sistema in podirajo njegovo avtoriteto.
Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull pa se je dotaknil nekaterih predlogov za boljše inkriminacije. Med drugim že od leta 2008 čakajo na poseben zakon, ki bi uredil kazensko pravo mladoletnikov. Pred petimi leti je bil sicer pripravljen osnutek zakona, ki pa čaka od enega mandata do drugega, nekatere tedaj sodobne rešitve, ki jih je predvidel, pa so danes že preživete. Kot je dodal, pa bo v primeru sprejema zakona treba izvesti tudi ustrezne spremljajoče organizacijske in institucionalne spremembe.
Ob novih pojavnih oblikah gospodarske kriminalitete, kjer je vpletenih več oseb, so se ravno tako odprla nova vprašanja. Tako bi bilo med drugim treba premisliti primernost preklica pogojne obsodbe ter ureditve odvzema premoženjske koristi. V zvezi z zastaranjem kazenskega postopka pa bi kazalo premisliti primernost natančnejše opredelitve nedosegljivosti storilca za državne organe, je še ocenil vrhovni državni tožilec.
