Milanović je Most tudi povabil v partnerski odnos z levosredinsko koalicijo Hrvaška raste, kar bi zagotovilo tudi nadaljevanje njegova premierskega mandata.
Če Petrov ne želi biti predsednik sabora, bo levosredinska koalicija na prvi seji novega sklica hrvaškega parlamenta, ki bo 3. decembra, kot začasno rešitev predlagala svojega kandidata, je dodal Milanović.
Petrov je Milanoviću odgovoril, da je njegova ponudba zgrešena, ker si v Mostu zaenkrat prizadevajo predvsem za strankarski konsenz glede izvajanja reform, ki jih predlagajo zaradi krepitve države, medtem ko je razdelitev položajev v vladi in parlamentu v ozadju. Obenem je izrazil upanje, da Milanovićeva ponudba predstavlja korak v smeri reformne vlade, ki bi bila sprejemljiva za Most.
"Mi smo opravili svoj del posla, predstavili program in reforme. Na potezi sta HDZ in SDP, od katerih pričakujemo tudi uradne pisne odzive," je dejal Petrov. Napovedal je še, da bo Most odločitev o nadaljnjih potezah sprejel v naslednjih dneh.
Milanović je sicer pojasnil, da ima Most 19 poslanskih mandatov ter da potekajo pogovori o partnerstvu. Zavrnil je navedbe iz HDZ in nekaterih medijev, da si v SDP prizadevajo za razbijanje Mosta, ker za večino v saboru ne potrebujejo vseh poslancev Mosta, ter izpostavil, da so v pogovorih s Petrovim in njegovimi sodelavci soglašali na mnogih področjih.
Poudaril je, da si želijo skupnega sodelovanja s celotnim Mostom v hrvaški vladi v naslednjih štirih letih. "Oni se bodo odločili. Verjamem, da smo koherentna celota," je dejal.
V dosedanjih pogovorih o zavezništvu s HDZ in SDP je Most vztrajal pri veliki koaliciji, v kateri bi bili skupaj s HDZ in SDP, ker si prizadevajo za številne reforme, za katere je potrebna dvotretjinska večina v saboru. Pogovori Mosta s SDP, tako kot s HDZ in desno Domoljubno koalicijo, se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.
Predsednik SDP je danes ponovil, da socialdemokrati ne morejo biti v vladi s HDZ, ker so "razlike prevelike". "Vsa čast skupnemu delu. Z Mostom je mogoče, ne pa tudi s HDZ," je dejal.
Tudi v HDZ so večkrat v preteklih dneh zavrnili možnost, da bi skupaj s socialdemokrati sedeli v Banskih dvorih.
Milanović se je ozrl tudi na dvig hrvaškega gospodarstva, potem ko so danes objavili, da se je hrvaški bruto domači proizvod (BDP) povečal za 2,8 odstotka. Gre za četrto zaporedno četrtletje, da se hrvaški BDP krepi.
Izpostavil je, da je to v veliki meri posledica potez njegove vlade v preteklih štirih letih in ocenil, da je treba čim prej nadaljevati z delom.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v četrtek opravila prvi krog posvetovanj o novem mandatarju, a nobena koalicija ni potrdila, da ima potrebnih 76 poslanskih mandatov. Levosredinska koalicija ima 66 poslancev, medtem ko naj bi desna ostala pri 59 poslancih, ki jih je dobila na parlamentarnih volitvah 8. novembra. Nov krog posvetovanj bo 7. decembra.
Grabar-Kitarovićeva je danes tudi uradno sklicala prvo sejo osmega sklica sabora za naslednji četrtek ob 10. uri. Hrvaška ustava določa, da prva seja ni nujno tudi ustanovna, ker je za uradno oblikovanje sabora potrebna večina vseh poslancev oz. najmanj 76 poslancev, ki potem lahko izberejo predsednika sabora.
