Pobudo za veto je podala interesna skupina lokalnih interesov, ki je pritrdila opozorilom občinskih združenj in kot sporne izpostavila rešitve, ki zadevajo financiranje občin, pa z njihovimi združenji niso bile usklajene.
Kot je pojasnil vodja interesne skupine Milan Ozimič, v zakonu določena višina povprečnine ne zadošča za izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga zakonodaja. Zakon povprečnino določa v višini 522 evrov na prebivalca, medtem ko so v združenjih občin vztrajali, da bi jo morali določiti pri 536 evrih.
Občine tako po njihovih navedbah za financiranje zakonskih nalog že sedaj porabljajo lastna sredstva, se notranje likvidnostno zadolžujejo in porabljajo zadnje rezerve. Ob tem so v interesni skupini opozorili, da povprečnina v višini 522 evrov ne zajema pričakovanih stroškov iz naslova sprostitve napredovanj javnih uslužbencev.
Poleg višine povprečnine so kot nesprejemljivo označili tudi nižanje višine sredstev za sofinanciranje investicij iz 21. člena zakona o financiranju občin. Kot sporen pa izpostavili tudi člen, po katerem občinam prihodki iz dohodnine pripadajo le do višine primerne porabe.
Finančni minister Dušan Mramor je izrazil obžalovanje, da so se župani odločili zavrniti zadnji vladni predlog, po katerem bi povprečnina znašala 525 evrov, s čimer bi za financiranje primerne porabe v prihodnjem letu imele več virov kot letos.
Pri tem je opozoril, da se že v letošnjem in se bodo tudi v prihodnjem letu kazali učinki ukrepov za nižanje stroškov občin. Iz podatkov pa po njegovih besedah izhaja tudi, da imajo občine še manevrski prostor za znižanje izdatkov, ne da bi ogrozile izvajanje služb, servisov in storitev za občane.
Financiranje občin, kot je bilo zasnovano v letih debelih krav, danes ni možno, je poudaril minister. "Takšno financiranje v danih javno-finančnih okvirih ni vzdržno, ne da bi ogrozili celoten javno-finančni sistem v državi," je posvaril.
To, da se z zakonom o izvrševanju državnega proračuna posega v sistemski zakon, ni prava pot, pa je poudaril Bojan Kontič, sicer tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije. Če zakon o financiranju občin ni več primeren, ga je treba spremeniti, da bo ustrezal duhu časa. Na ministrovo navedbo o višini prihrankov, doseženih pri stroških občin, pa je odvrnil, da se ocene vlade in občin med seboj precej razlikujejo.
Zoran Božič je menil, da je popolnoma jasno, kakšen bo razplet ob ponovnem glasovanju o zakonu v državnem zboru. Če bodo potem občine vložile pobudo za ustavno presojo, pa upa, da bo ob naslednjem sprejemanju proračuna drugače. Če bodo o zahtevi za ustavno presojo odločali v državnem svetu, jo bodo po njegovem mnenju tako kot veto tudi podprli.
Kot pa je opozorila državna sekretarka s finančnega ministrstva Mateja Vraničar, je ustavno sodišče o tem vprašanju že presojalo in ugotovilo, da je ne glede na to, da sistemski način določanja povprečnine vsebuje zakon o financiranju občin, treba pri samem opredeljevanju obsega financiranja občin upoštevati tudi javno finančne danosti in zmožnosti.
