Finančno ministrstvo je osnutke davčnih zakonov, s katerimi bi bila izplačila dohodkov delavcem za uspešnost deležna ugodnejše davčne obravnave, a bi se po drugi strani zmanjšale nekatere olajšave, dalo v javno obravnavo 10. novembra. Rok za pripombe javnosti se je iztekel v petek.
"Vsi odzivi so bili razmeroma negativni," je danes povedal Mramor. Kot je pojasnil, si praktično vsi želijo ohranitev olajšav, sindikati pa tudi zelo nasprotujejo predlaganemu nagrajevanju uspešnosti, saj v tem primeru ne bi bilo dvostranskih dogovorov med delodajalci in zaposlenimi.
Največ pripomb pa se je nanašalo na predlagane spremembe pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov. Po predlogu naj bi se namreč stopnja davka za dobičke iz kapitala nič več postopno zniževala, pač pa bi ves čas imetništva ostala pri 25 odstotkih.
Sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov ne bo, je obljubil Mramor. "Glede ostalih sprememb pa smo se odločili, da jih letos še ne bomo predlagali, ampak si bomo vzeli čas in iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi za gospodarstvo," je povedal. "Če jih bomo našli, jih bomo našli, če ne, jih pač ne bo," je dodal.
Mramor, ki je bil gost na kongresu Združenja delodajalcev Slovenije, je zatrdil, da so sporne predloge davčnih sprememb pripravili zaradi gospodarstva. A ob tem je zbrane opomnil, da javnofinančne konsolidacije, h kateri se je Slovenija zavezala do leta 2020, pač ni mogoče doseči le z zniževanjem davkov.
Zavrnil je očitke predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Milana Lukića, da vlada ne spoštuje socialnega sporazuma. V socialnem sporazumu je zapisano, da se bo pri davčnih spremembah iskalo prestrukturiranje davkov. "To pomeni, da nekje zmanjšaš, drugje povišaš," je dejal in ponovil, da prostora za nominalno zniževanje davkov ni.
Lukić je bil zadovoljen, da se Mramor ni odločil vztrajati s predlaganimi davčnimi spremembami, pri katerih po njegovih besedah ni bil upoštevan niti en predlog delodajalcev. "Tako nam bo dana možnost, da sodelujemo pri pripravi novih predlogov," je dejal. Bistvena se mu zdi predvsem razbremenitev stroškov dela.
Najpomembnejša je uvedba socialne kapice, in sicer kot protiutež redefiniciji minimalne plače, je dejal direktor podjetja Sinet Stojan Binder. Umaknjeni predlog sprememb davčnih zakonov pa je ocenil z besedami, da bi šli v smeri poslabšanja pogojev gospodarjenja.
Določitev zgornje meje za plačilo prispevkov za socialno varnost si želi tudi direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš, ki je poleg tega predlagal tudi takšno prilagoditev davkov na plače, da bomo lahko v Slovenijo povabili strokovnjake iz drugih držav.
Zakaj si delodajalci želijo spremembe pri stroških dela, je ponazoril direktor družbe Union hoteli Tomislav Čeh. "Imamo 260 zaposlenih, od teh je polovica zaposlenih za določen čas, ter 40 študentov," je dejal in vprašal :"Je to normalno?" Kot je pojasnil, zaposlujejo študente zato, ker nimajo možnosti, da se otresejo zaposlenih, ko se trg ohlaja. "Potrebna je reforma, ki pa je v tej državi ne bomo dočakali," je dejal.
Delodajalci bi zgornjo mejo za plačilo prispevkov za socialno varnost postavili pri 3,5-kratniku povprečne plače v Sloveniji. Tako bi se obremenitev tistih z najvišjimi plačami znižala, vendar je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman opozorila, da bi to pomenilo kar velik izpad prihodkov, še posebej za pokojninsko blagajno. Poseg bi torej imel pomembne javnofinančne posledice, ki jih je treba nasloviti, je dejala.
