Tudi položaj dveh istospolnih partnerjev, ki svojega položaja ne potrdita s sklenitvijo zakonske zveze, je po omenjeni noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravno izenačen s položajem dveh partnerjev različnega spola, ki živita v pravno priznani zunajzakonski skupnosti.
Spremenjena opredelitev zakonske zveze
Pobudniki referenduma noveli očitajo, da ukinja zakonsko zvezo moža in žene ter uvaja zvezo dveh oseb poljubnega spola z uporabo istega poimenovanja. Vendar pa na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da novela ničesar ne ukinja, ampak zakonsko zvezo širi tudi na dve osebi istega spola.
Po noveli enake možnosti za kandidiranje za status posvojiteljev
V koaliciji Za otroke gre, ki so pobudniki referenduma o noveli, nasprotujejo temu, da bodo istospolni pari lahko posvojili otroka. Na ministrstvu za delo pa so za STA pojasnili, da že veljavna ureditev dopušča, da partner v istospolni partnerski skupnosti posvoji partnerjevega biološkega otroka. Vendar pa partnerja v istospolni partnerski skupnosti ne moreta skupaj posvojiti otroka drugih staršev.
Po noveli je pravni pomen zakonske zveze enak ne glede na to, ali jo skleneta moški in ženska ali pa dve osebi istega spola. Tako bi vse določbe o posvojitvi, ki se nanašajo na posvojitev zakonskega para, veljale tudi za dve osebi istega spola, ki bi sklenili zakonsko zvezo.
Posledično bi to pomenilo enake možnosti za kandidiranje za status posvojiteljev tudi v primeru, ko bi šlo za zakonski par dveh oseb istega spola. Torej ne gre za neposredno pravico do posvojitve, ampak za možnost kandidirati v postopku, opozarjajo na ministrstvu.
Postopke posvojitve sicer urejajo in vodijo centri za socialno delo, kjer vsakič znova ocenijo objektivne možnosti in primernost za posvojitev, motive za posvojitev, pričakovanja in osebnostne lastnosti kandidatov. Novela ne uvaja posvojitve kot pravice para. Posvojitev še vedno ostaja izključno pravica otroka, za katerega center ugotovi, da jo potrebuje oziroma je v njegovo korist.
"Sicer pa je doktrina posvojitev, da se s posvojitvijo išče otroku najbolj primerne starše in ne obratno," so opozorili na ministrstvu. Vsaka posvojitev, tudi če so izpolnjeni vsi formalni pogoji, je po njihovem pojasnilu mogoča šele po natančni ugotovitvi, da bi bila posvojitev za otroka koristna. Pogoje za posvojitev otroka iz tujine pa določa zakonodaja države, iz katere prihaja otrok, in ne slovenska zakonodaja.
Novela ne odpira vrat nadomestnemu materinstvu
Nekateri nasprotniki novele menijo, da bodo na stežaj odprta vrata nadomestnemu materinstvu. Vendar na ministrstvu za delo opozarjajo, da slovenska pravna ureditev sploh ne določa nadomestnega materinstva kot oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo. Če bi bila v Sloveniji takšna pogodba sklenjena, ne bi bila veljavna in ne bi imela pravnega učinka.
Nadomestno materinstvo je v slovenskih in tudi evropskih strokovnih krogih etično in pravno vprašljivo. V Sloveniji se ne izvaja in se o tem tudi v prihodnje ne razmišlja, poudarjajo na ministrstvu.
Novela ne posega v izobraževalni sistem
Pobudniki referenduma menijo tudi, da novela daje podlago za uvedbo homoseksualne spolne vzgoje v šolsko izobraževanje za vse otroke brez soglasja njihovih staršev. A na ministrstvu zagotavljajo, da v ničemer ne posega v izobraževalni sistem.
