c S

Zakon o parlamentarni preiskavi na ustavno sodišče

11.11.2015 16:39 Ljubljana, 11. novembra (STA) - Ljubljansko okrožno sodišče je sklenilo poslati zakon o parlamentarni preiskavi v presojo ustavnemu sodišču, do tedaj pa je odločanje o zasegu dokumentacije, ki jo za svoje delo potrebuje bančna preiskovalna komisija DZ, ustavilo. Predsedniku komisije Anžetu Logarju (SDS) se zdi to absurdno, saj sta dve sodišči zaseg dokumentacije odobrili.

Logar je v izjavi za medije po današnji delno zaprti seji preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu povedal, da je ljubljansko okrožno sodišče pri odločanju o zahtevi za zaseg dokumentacije Nove Ljubljanske banke (NLB), Abanke in Factor banke izrazilo mnenje, da je zakon o parlamentarni preiskavi protiustaven, zato ga pošilja v presojo ustavnemu sodišču.

Po mnenju sodnice Deše Cener takšen zakon ne more biti v skladu s členom ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna država, je pojasnil. Sodišče je ocenilo, da je zakon premalo natančen in podnormiran ter da ne vliva zaupanja v pravo, je dodal.

Gre za prvi takšen primer v celotni zgodovini parlamentarnih preiskovalnih komisij, je ugotovil Logar, ki se sprašuje, ali se za dokumenti, ki bi jih morali zaseči, ne skriva ravno NLB, v kateri je kar precej slabih kreditov, ki so bili podeljeni v času do začetka odkrivanja bančne luknje.

Ljubljansko okrožno sodišče je torej ustavilo postopek pridobivanja dokumentacije, ki jo za razjasnitev nosilcev odgovornosti za nastalo bančno luknjo potrebuje komisija, je povzel Logar. Ob tem je dodal, da pa sta sodišči v Celju in Mariboru zaseg dokumentacije po istem zakonu in identični vlogi odobrili.

Aprila ustanovljena preiskovalna komisija je doslej od Banke Slovenije in poslovnih bank pridobila že več kot 40.000 dokumentov in s svojim delom, kot je zatrdil Logar, nadaljuje. Opozoril pa je, da brez ustrezne strokovne pomoči ne bo šlo, zato so na današnji seji soglasno sklenili, da bodo v postopku sprejemanja državnega proračuna v DZ vložili dopolnilo, s katerim bi državnemu zboru namenili dodatnih 150.000 evrov sredstev.

"Potrebujemo poznavalce bančne zakonodaje, stečajne zakonodaje, računalniške forenzike, poznavalce kazenskega zakonika, kriminalistke in upravnega postopka," je naštel. Potrebovali bodo več poznavalcev teh področij, saj nabora teh znanj ni mogoče združiti v eni osebi.