Sodnik Boris Gabrijel Hrovat je obtožene oprostil zlorabe oz. pomoči pri zlorabi položaja, saj tožilstvo ni uspelo dokazati dogovora med obtoženimi, da se v okviru pogodbe med Vzajemno in S&T za vzpostavitev informacijskega sistema preplača dejanska vrednost poslov za 551.213 evrov ter s tem oškoduje zavarovalnico.
Prav tako po besedah sodnika ni bil dokazan predhodni dogovor, da sta Jaklič, ki sicer danes izreku sodbe ni bil navzoč, in Henigman vplivala na višino cene posla med Vzajemno in S&T.
Hrovat se ne strinja z navedbami obrambe, da očitana kazniva dejanja v obtožnici niso dovolj konkretizirana, a za obsodbo po njegovem prepričanju vendarle ni bilo dovolj dokazov.
Kot je opozoril, kazenski postopek ni mogoče enačiti z raziskovalnim novinarstvom, saj je dokazni standard v kazenskem postopku bistveno višji. Sicer se strinja s tožilstvom, da je korupcijska kazniva dejanja težko dokazovati. "A standardov dokazovanja ne smemo znižati," je poudaril Hrovat in dodal, da so posegi v človekove pravice, kot je obsodba, hudi.
Ker ni bila dokazana zloraba položaja, sodnik obtoženih tudi ni obsodil zaradi pranja denarja. Po obtožnici naj bi namreč tega dobrega pol milijona evrov potovalo prek družbe S&T Slovenija in z njo povezanih podjetij v tujini, na koncu pa prek več deset fiktivnih poslov končalo na računu Jakličevega podjetja M-Kontakt. Denar naj bi se pozneje prelil v nepremičnine na Korčuli. Pri izvedbi načrta naj bi pomagala tedaj vodilna v podjetju S&T Godnič in Berger.
Pri tem je sodnik uporabil primerjavo s hišo iz kart. Zloraba položaja je prva vrsta kart, posamezni pari pa so znaki kaznivega dejanja. Nad to prvo vrsto kart pa je postavljena druga vrsta, ki predstavlja kaznivo dejanje pranje denarja. "Če umaknemo prvo vrsto kart, se sesuje tudi druga," je dejal.
Hrovat je tudi opozoril, da na podlagi krovne pogodbe in nato podpogodb ni mogoče trditi, da je dejansko prišlo do preplačil posla. Prav tako se na področju računalniških storitev cene zelo hitro spreminjajo in so posledično odvisne tudi od tega, kdaj je bila posamezna pogodba sklenjena.
Sodnik priznava, da je v obtožnici jasno nakazan denarni tok od Vzajemne do S&T Slovenija in od tam do povezanih družb ter do M-Kontakt. Vendar pa glede na to, da ni dokazano preplačilo, tudi ni dokaza o tem, ali je teh dobrih pol milijona evrov oz. ta denarni tok sploh šel iz Slovenije.
Opozoril je, da notranja revizija v S&T ni pokazala, da bi prišlo do kakih fiktivnih transferjev. Če pa bi tožilstvo namigovalo, da je bilo v tej reviziji kar koli narobe, bi moralo to dokazati, je poudaril sodnik.
Kot je poudaril, ga ni prepričal Jakličev zagovor in pojasnila glede skice v njegovem rokovniku, ki naj bi kazala na denarne tokove, organizacijo in dogovor spornega posla. Jaklič je namreč v zagovoru dejal, da skica ne prikazuje denarnega toka, pač pa je želel z miselnim vzorcem razčistiti s svojim bratom, ali bi se lahko zaradi bratovih poslov s S&T znašel pod očitki, s katerimi se sooča danes. Jaklič je namreč trdil, da je S&T nakazoval denar M-Kontaktu zato, ker je s S&T sodeloval njegov brat Boštjan Jaklič, ki je računalničar.
Ob tem pa je sodnik opozoril, da iz skice ni mogoče razbrati povezave med S&T Slovenija in S&T. Zato se po njegovem mnenju postavljata vsaj dve vprašanji, in sicer ali Jakliču v času risanja ni bilo jasno, preko katerih družb se bo denar prelilo, ali pa se ni prelil preko družb, ki so navedene v obtožnici. Tako se po mnenju sodnika tudi zamaje domneva o vnaprejšnjem dogovoru.
Prav tako po Hrovatovih navedbah v sodnem postopku ni bilo dokazano, da je dejansko obstajal dogovor, da bo 551.000 evrov preko S&T nakazanih družbi M-Kontakt.
Za podjetje M-Kontakt, ki ga je Jaklič ustanovil mesec pred sklenitvijo krovne pogodbe s S&T, sodnik pravi, da je "tipični poštni nabiralnik". V nasprotju s trditvami obrambe, da so bili vsi posli med S&T in z njo povezanimi podjetji izvedeni, pa Hrovat ocenjuje, da so bili fiktivni. Vse pogodbe med družbama tudi niso logične, da bi jih izvajal Boštjan Jaklič, pravi sodnik.
Dokazi, ki jih je obramba med sojenjem izpodbijala, ostajajo v spisu. Po oceni sodnika so bili dokazi pridobljeni zakonito.
Ker je sodišče oprostilo obtožene, je sodnik napotil Vzajemno na pravdo, prav tako je zavrnil zahtevek Vzajemne po začasnem zavarovanju premoženja pred odtujitvijo. Sodne stroške bo kril proračun, vključno s stroški obtoženih za zagovornike.
Tožilstvo lahko napove pritožbo na sodbo v osmih dneh, nato pa ima na voljo še 14 dni, da pritožbo vloži. Sodnik Hrovat je danes povedal, da bo skušal sodbo spisati do novega leta.
