c S

Odbor DZ po vetu vnovič podprl zakon o javnem naročanju

11.11.2015 08:03 Ljubljana, 10. novembra (STA) - Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je po vetu državnega sveta z 12 glasovi za in petimi proti vnovič podprl predlog zakona o javnem naročanju. Po mnenju zagovornikov zakona ta veča transparentnost javnega naročanja, njegovi nasprotniki pa so opozarjali na neurejenost plačil podizvajalcem.

Državni svet je v začetku novembra odložilni veto na novi zakon o javnem naročanju izglasoval z 28 glasovi za in petimi proti, in sicer na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Kot je državni svetnik Alojz Kovšca poudaril tudi na današnji seji, zakon ne prinaša ustrezne rešitve za problematiko v sistemu javnih naročil in ne odpravlja pomanjkljivosti in anomalij dosedanje ureditve.

Po navedbah predlagateljev veta prenovljeni zakon med drugim še vedno omogoča oddajo javnih naročil zgolj po kriteriju najnižje cene. Menijo tudi, da je področje plačila podizvajalcem po novi ureditvi bistveno slabše urejeno kot doslej, zakon pa ob tem še naprej dopušča oddajo javnega naročila t.i. posrednikom brez realnih zmogljivosti.

Kot je poudaril minister za javno upravo Boris Koprivnikar, je osnovni namen zakona gospodarno in transparentno izvajanje javnih naročil. Tako med drugim po njegovih besedah zahtevajo javno objavo pogodb in določajo izbirne pogoje za izločitev nekorektnih izvajalcev. Izvajalci morajo imeti poravnana plačila delavcem in obveznosti v vseh drugih poslih, podizvajalci pa imajo pravico zahtevati neposredno plačilo, je navedel.

Minister je tudi pojasnil, da nikjer v zakonu ni zapisano, da je edini kriterij za izbor izvajalca cena, saj se povsod uporablja ekonomsko najugodnejša ponudba, na nekaterih področjih so ceno kot edini kriterij celo prepovedali. Po njegovih besedah je naročnik obvezan tudi preveriti in izločiti ponudbe, ki ne pokrivajo dejanskih stroškov materiala in storitev.

Predvsem v koaliciji, ki je zakon podprla, so ob tem poudarjali, da se z novim zakonom bolj zagotavljata preprečevanje koruptivnih ravnanj transparentnost javnega naročanja. Kot so pojasnili, ekonomsko najugodnejša ponudba ni izključno vezana na najnižjo ceno.

Drugi pa so v razpravi opozarjali, da so v zakonu nejasno opredeljene obveznosti naročnika, izvajalca in podizvajalca, ter da podizvajalci niso dovolj zavarovani glede plačil. Po mnenju nekaterih je zakon pripravljen tako, da omogoča sivo ekonomijo.

DZ bo o sprejemu zakona ponovno glasoval na novembrski seji, ki se začne v ponedeljek, tokrat pa bo potrebna absolutna večina glasov.