Kot je dejal Klemenčič, mu je po enem letu vodenja ministrstva bolj jasno, zakaj je reformna politika v pravosodju potrebna, a hkrati meni, da ne smejo "pristati na pogrome in pavšalne kritike".
Prav letos so se po oceni Klemenčiča javne, politične in interesne polemike o pravosodju "pogosto izkristalizirale v taki ostrini, da so prerasle katerikoli dostojen nivo". "In v takem okolju se konstruktivne kritike, ki so potrebne in pogosto tudi upravičene, prepogosto preslišijo, tudi na strani tistih, na katere letijo in bi jih morali slišati," je opozoril.
Stanje v pravosodju po mnenju Klemenčiča še zdaleč ni katastrofalno, "gotovo pa tudi ni takšno, kakršno bi si želeli". Da bi se to izboljšalo, na ministrstvu pripravljajo nekatere novosti.
Klemenčič verjame, da bo v letu 2016 Sodni svet dobil svojo zakonsko podlago. "Dozorela je odločitev o enovitem prvostopenjskem sodniku, smo tudi na dobri poti, da sprejmemo nova zakona za notarje in odvetnike", je dejal. Vztrajali bodo na tem, da bodo na spletu objavljene vse sodbe prvostopenjskih sodišč, napovedal pa je tudi pripravo nekaterih novih temeljnih zakonov, kot je zakon o kazenskem postopku, "mogoče tudi zakon o izvršbi".
"Po mnogih letih suhih krav" bodo imeli v letu 2016 po besedah Klemenčiča vsi gradniki v pravosodju tudi boljši proračun.
Da se stanje v sodstvu izboljšuje, je v svojem nagovoru podaril tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, pri tem pa izpostavil zmanjševanje sodnih zaostankov in zmanjšanje števila sodnikov. A je dodal, da v sodstvu ne živijo v iluziji, da je njihovih naporov konec. Naslednji korak je izboljšanje kakovosti odločanja, je napovedal.
Opozoril je, da so se mnogi predpisi v preteklosti sprejemali prehitro in nepremišljeno, kar je v sodni sistem vnašalo zmedo. "Vsak sistem pa mora biti notranje konsistenten. Ne more biti le skupek, nekakšna kompilacija dobrih zamisli, ki niso konceptualno usklajene," je dejal in dodal, da so v tem pogledu pred vrhovnim sodiščem, ministrstvom in Sodnim svetom še zelo zahtevne naloge.
Na slovesnosti so podelili nagrade, medalje za življenjsko delo na področju pravosodja. Prejelo jih je šest sodnikov in sodnic vrhovnega sodišča: Irena Badovinac-Bjelič, Aleksej Cvetko, Gorazd Kobler, Martina Lippai, Aljoša Aleš Rupel in Milica Štern.
Dve nagrajeni sodnici prihajata z Višjega sodišča v Celju, in sicer Snježana Kranjec in Andreja Švigelj. Nagrade so prejeli tudi upokojena tožilka na vrhovnem državnem tožilstvu Nastja Franko, pravosodna sodelavka na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju Petra Bedenik in vodja urada na ptujskem okrožnem državnem tožilstvu Valerija Žuran.
Slovensko pravosodje je 4. november kot svoj dan prvič praznovalo leta 2007 - 4. novembra 1918 je namreč začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje Vladimirja Ravniharja, po kateri je bila kot uradni jezik na sodiščih pri nas določena slovenščina.
