Po dosedanji zakonodaji je za ženske v pomožni policiji veljala omejitev dela do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 40 let, za moške pa 50 let.
Ministrica za notranje zadeve Györkös Žnidarjeva je na seji pojasnila, da je bila že v preteklosti izražena potreba po vpoklicu rezervnega sestava policije, ob migrantski krizi pa je ta še bolj izražena in utemeljena. S povišanjem starostne meje za pomožne policiste bodo po njenih besedah po relativno hitrem postopku dobili izkušene, preverjene kadre. Kot je dejala, gre namreč za angažiranje policistov, ki jim je delovno razmerje v policiji prenehalo, a so še vedno usposobljeni za opravljanje policijskih nalog. Po njenih besedah je takšna ureditev primerljiva tudi z ureditvijo v drugih državah.
Podporo vladnemu predlogu spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga je DZ obravnaval po nujnem postopku, so že v predstavitvi stališč napovedali v vseh poslanskih skupinah.
Predvsem v opoziciji so v razpravi opozorili, da se sprememba sprejema prepozno in da za upokojene policiste vključitev med pomožne ne bo finančno stimulativna. Iz koalicijskih vrst pa je bilo slišati, da bo vlada poskrbela za njihovo zasluženo plačilo. V razpravi so nekateri poslanci pozvali tudi k dolgoročni ureditvi kadrovske podhranjenosti policije.
Poslanci so razpravljali in odločali tudi o dopolnilih na predlog SDS in poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki pa jih večina ni podprla. V SDS so predlagali, da bi imeli status pomožnega policista tudi kandidati za policiste. V skupini nepovezanih poslancev pa so v dopolnilu predlagali, da se iz pogojev za pomožne policiste izvzame prepoved članstva v političnih strankah, ki velja za redni sestav, in da bi se lahko policiste rednega sestava ob upokojitvi po podanem soglasju avtomatično prerazporedilo v pomožni sestav policije do dopolnjenega 65. leta starosti.
