V interesni skupini kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, ki je podala predlog za veto, menijo, da zakon ne prinaša ustreznih rešitev v sistemu javnih naročil. Ponekod stanje celo še poslabšuje, npr. glede poplačila podizvajalcev, s čimer se poslabšuje tudi plačilna nedisciplina, je povedal svetnik Alojz Kovšca.
Številni javni naročniki po mnenju predlagateljev z javnimi sredstvi še vedno ne ravnajo kot skrben in dober gospodar. Javni naročnik mora z vso odgovornostjo spremljati izvajanje javnega naročila od začetka do konca, poudarjajo.
Naročnik mora resno in odgovorno spremljati izvedbo del, poznati mora ne le glavnega izvajalca, temveč celotno podizvajalsko verigo, ter v primeru kršitev ustrezno ukrepati. "V praksi je to seveda težko, ni pa neizvedljivo," je dejal Kovšca in izrazil bojazen, da prenovljeni zakon na tem področju ne bo odpravil pomanjkljivosti in anomalij prejšnjega zakona.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da gre za sistemski zakon, ki primarno zagotavlja gospodarnost, transparentnost in učinkovitost javnega naročanja. V Sloveniji letno oddajo za 3,7 milijarde evrov javnega denarja, je navedel in dodal, da več kot 70 odstotkov javnih naročil odpade na malo gospodarstvo, kar je v primerjavi z evropskim povprečjem bistveno več.
Prenovljeni zakon na novo določa pogoj, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev, na nekaterih področjih, npr. pri naročanju inženirskih storitev, pa so prepovedali ceno kot edini kriterij izbire. Zakon določa, da se izbere ekonomsko najugodnejša ponudba, kar pomeni za dano ceno najvišja kakovost, je pojasnil minister in opozoril, da mora kakovost in pričakovanja opredeliti naročnik.
A predlagatelji veta poudarjajo, da prenovljeni zakon še vedno omogoča oddajo javnih naročil zgolj po kriteriju najnižje cene. Opozarjajo tudi, da je nabor dejavnosti, pri katerih so ceno kot edini kriterij prepovedali, premajhen in da bi bilo treba vanj obvezno vključiti tudi gradnje, storitve in blago, ki vključujejo namestitvena in inštalacijska dela, je dejal Kovšca. Spomnil je tudi, da je največji javni naročnik država.
Koprivnikar je prepričan, da zakon omogoča različna zelo učinkovita orodja, kot je izločanje neobičajno nizkih ponudb v primerjavi z ostalimi realnimi ponudbami in izločanje ponudnikov, ki ne plačujejo socialnih obveznosti ali takšnih, ki storijo dvakrat isti prekršek v zvezi z delom. To je zelo ostra norma, ki je druge države ne poznajo, je dejal minister.
Član interesne skupine delodajalcev Milan Lukić je opozoril, da najnižja cena omogoča pritoževanje in da tako ni mogoče oddati naročila, razen tistemu, ki ponudi najnižjo ceno, in to ob zavedanju, da ne more realizirati javnega naročila, kaj šele kakovostno. Tudi on meni, da bi morala biti cena kot edini kriterij prepovedana tudi pri gradnjah.
Član interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev Cvetko Zupančič je dejal, da najnižje cene ogrožajo obstoj kmetij. "Želimo, da pride več doma pridelane hrane v javne ustanove, zavode, šole," je naštel in opozoril, da je ta del tudi po novi ureditvi nesmiselno omejen.
Član interesne skupine delojemalcev Drago Ščernjavič pa je opozoril, da gre pri javnih naročilih za veliko denarja in da ga veliko tudi odteka, medtem ko posledic ni. "Kdo pa je odgovarjal za kakšno naročilo?" se je vprašal. Minister je dejal, da zakon naslavlja tudi to področje.
DZ bo moral o zakonu, ki ga je potrdil 27. oktobra, znova odločati, za sprejem pa bo takrat potrebna absolutna večina glasov.
