Na javni obravnavi pred senatom naj bi argumente soočile vse vpletene stranke, poleg zastopnikov razlaščencev najverjetneje tudi predstavniki ali pravni zastopniki Banke Slovenije in finančnega ministrstva, so zapisali v društvu. V Luksemburgu bo razlaščene lastnike obveznic NLB in Abanke, ter delnic in obveznic Banke Celje zastopala odvetnica Tamara Kek.
V društvu sicer upajo, da bo za 1. december sklicana obravnava tudi edina, saj pričakujejo, da bodo skoraj dve leti po za njih spornem izbrisu dočakali dan, ko bo mnenje Sodišča EU posredovano slovenskemu ustavnemu sodišču. Tega v društvu pozivajo, naj absolutno prednostno obravnava zahtevi in pobude za presojo ustavnosti določil novele zakona o bančništvu.
Na sodišče EU se je v postopku ustavne presoje zakona o bančništvu in novele omenjenega zakona, ki je bila ena od podlag za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, ustavno sodišče z več vprašanji obrnilo lani. Do odločitve Sodišča EU pa je postopek za oceno ustavnosti prekinilo.
Vprašanja se nanašajo na veljavnost in razlago sporočila Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 in na razlago direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij.
Pri odločanju o ustavnosti navedenih zakonskih določb se je namreč ustavnemu sodišču zastavil dvom o pravni naravi sporočila o bančništvu, o mejah pristojnosti komisije ter o skladnosti sporočila o bančništvu z načelom upravičenih pričakovanj in s pravico do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja listina EU o temeljnih pravicah. Prav tako se ustavno sodišče sprašuje o skladnosti sporočila o bančništvu z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 ter o pravilni razlagi sporočila in prej omenjene direktive iz leta 2001.
Pobude za presoje skladnosti novele z ustavo so med drugim vložili Vseslovensko združenje malih delničarjev, društvo Mali delničarji Slovenije, varuh človekovih pravic in državni svet, potem ko je nanjo izglasoval odložilni veto, a jo je DZ ob vnovičnem glasovanju še enkrat izglasoval.
Pobudniki menijo, da je novela dovolila nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice in da predstavlja resno kršitev več členov ustave. Banka Slovenije, ministrstvo za finance in takratna oblast so njen sprejem zagovarjali s stališčem, da je država lahko banke v skladu z evropskimi pravili rešila šele, ko so bili pri njihovi sanaciji s svojim premoženjem vključeni obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznic.
