Novelo zakona je s podpisi državljanov v obravnavo vložilo sedem reprezentativnih sindikalnih central, z njo pa predlagajo, da bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. Z uveljavitvijo predlaganih sprememb bi se po 20 letih odpravila nepravična obravnava delavcev, ki prejemajo minimalno plačo in opravljajo nočno ali delo v drugem neugodnem času, je pojasnila izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje.
Sprememba definicije minimalne plače po njeni oceni ne bo imela večjih posledic za javne finance, prav tako pa ne bo opazneje prizadela delodajalcev. "Spremembam najbolj nasprotujejo prav tisti delodajalci, ki nimajo sklenjenih kolektivnih pogodb in kjer ni socialnega dialoga," je poudarila.
Vlada je predlagane spremembe zakona podprla, kar pa je razburilo delodajalce, ki menijo, da je s tem kršen socialni sporazum. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukić je na seji odbora ocenil, da so bili podpisi podpore med ljudmi pridobivani z vprašanjem, ali si želijo višje plače, nihče pa podpisnikom ni pojasnil morebitnih posledic takšnih sprememb definicije.
Združenje delodajalcev Slovenije je sicer v zadnjih tednih že večkrat zagrozilo z izstopom iz socialnega sporazuma, če bo predlog sprejet. "Morda imajo prav tisti, ki menijo, da države ne vodijo vlade, temveč sindikati," je dejal Lukić. Ker delodajalci niso imeli vpliva na pripravo predlaganih sprememb, se, kot je dodal, tudi ne bodo čutili odgovorne za posledice.
Z njim pa se ni strinjal prvi mož Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivalšek, ki je poudaril, da pri zbiranju podpisov niso zavajali, temveč so jasno povedali, da gre za odpravo krivic za določen del zaposlenih z minimalno plačo.
Če sindikalisti in delodajalci znova niso našli skupnega jezika pri vprašanju definicije minimalne plače, pa so bili bolj enotni člani odbora, ki so se strinjali o pomenu odprave krivic in spremembi definicije minimalne plače z izvzemom dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo. "To, da nekdo dela ponoči in čez praznike, pa je na pragu revščine, ni pravilna porazdelitev v družbi, na to ne morem pristati," je dodal Franc Jurša (DeSUS).
Tanja Cink (SMC) se je strinjala, da je treba odpraviti krivice, ob tem pa dodala, da so bili tudi delodajalci v preteklosti že deležni spodbud in pomoči.
Miha Kordiš (ZL) je prav tako podprl predlagane spremembe, vendar pa te po mnenju poslancev ZL ne bodo zadostovale, zato so predlagali, da se iz minimalne plače izločita tudi dodatek za delovno dobo in dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu.
Predlog ZL sicer ni dobil zadostne podpore poslancev, Mirjam Bon Klanjšček iz poslanske skupine nepovezanih poslancev pa je pojasnila, da predlog ZL ni bil usklajen z deležniki, tudi delodajalci, zato bi s tem lahko le še povečali težave delodajalcev in gospodarstva.
