Predsednik in člani fiskalnega sveta so določeni po analogiji z računskim sodiščem, kar so kot ustrezno ocenili v koalicijskih SMC, DeSUS in SD ter opozicijski NSi. V današnji razpravi so poudarjali, da gre za vrhunske strokovnjake na svojem področju, ki morajo biti glede na zahtevnost in pomembnost nalog tudi ustrezno plačani.
Po mnenju opozicijskih SDS in ZL pa je primerjava z računskim sodiščem neustrezna. Opozarjali so, da bo fiskalni svet posvetovalno telo in da ni primerno, da vlada predsednika fiskalnega sveta in njegove člane postavlja v praktično najvišji plačni razred, ki sicer pritiče funkcijam, določenim na ravni ustave.
Tudi iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je bilo slišati pomisleke, da se za predsednika fiskalnega sveta določa le en plačni razred manj kot za predsednika vlade ali države, član pa je umeščen na primer enako kot predsednik Državne revizijske komisije ali generalni državni pravobranilec.
Državni zbor je z 59 glasovi za in nobenim proti podprl novelo zakona o prostovoljstvu, ki prinaša nekatere poenostavitve, kot so bolj enostavno vodenje evidenc in manjši nabor podatkov, o katerih se poroča.
Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja se z novelo širše odpirajo vrata tudi prostovoljstvu v javnih zavodih. Doslej so bili namreč po njegovih besedah v malce nerodnem položaju, ker je moral biti sklenjen dogovor s prostovoljsko organizacijo. Sedaj pa bo mogoče na podlagi programa prostovoljstva tudi v javnem zavodu korektno izvajati prostovoljsko delo in o njem poročati, je dejal.
Poslanke in poslanci so sicer danes med drugim izmenjali stališča še o predlogu novele zakona o splošnem upravnem postopku, za katerega pa je že matični odbor sklenil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Takšen sklep je odboru predlagal kar pristojni minister za javno upravo. DZ pa je konec zakonodajnega postopka za zakon danes podprl z 58 glasovi za in nobenim proti.
Koprivnikar je na seji DZ znova pojasnil, da je o predlogu potekala širša razprava, da pa so se soočili z zelo ostrim mnenjem zakonodajnopravne službe DZ, ki je tudi s kasnejšimi argumenti niso uspeli prepričati. Ker gre za pomemben procesni zakon, menijo, da bi morali doseči višjo stopnjo konsenza. Kot je napovedal, se bodo zdaj ponovno konceptualno lotili boljše vsebinske priprave izhodišč, argumentacije in širokega usklajevanja rešitev.
