Glavna cilja novega zakona o javnem naročanju sta, da je poraba javnega denarja ekonomična in da so postopki oddaje javnih sredstev transparentni, je dopoldne ob začetku razprave dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Med glavnimi vsebinskimi spremembami je naštel, da se enotno ureja splošno in infrastrukturno javno naročanje, da se prilagajajo mejne vrednosti naročil, da se precej postopkov skrajšuje in poenostavlja, da naj bi bilo manj možnosti za zlorabe pri pritožbah ter da bo komunikacija med naročnikom in ponudnikom tekla po elektronski poti.
Na novo bo določen pogoj, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev, na nekaterih področjih, npr. pri naročanju inženirskih storitev, pa so tudi prepovedali ceno kot edini kriterij izbire. Zakon s kriterija najnižje cene prehaja na kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročniki bodo tako lahko upoštevali tudi okoljske in socialne kriterije.
Poslanske skupine koalicije so v razpravi pozdravile prizadevanja za večjo preglednost, informatizacijo, poenostavitev postopkov, skrajšanje rokov, uporabo tudi drugih kriterijev, ne le najnižje cene, ter več možnosti tudi za manjše ponudnike. V opoziciji so bili bolj kritični in so menili, da ga bilo treba predlog dopolniti.
Da bi omilili problem plačilne nediscipline, so v treh opozicijskih poslanskih skupinah predlagali, naj se bolj strogo uredi obveznost plačevanja opravljenega dela podizvajalcev. DZ je vsa ta dopolnila zavrnil, izglasoval pa je dopolnilo SDS, s katerim se je naročniku določil petdnevni rok po končanem preverjanju in ocenjevanju, v katerem mora vsakega ponudnika seznaniti s sprejeto odločitvijo.
