Med drugim sta odbora februarja vrhovno državno tožilstvo pozvala, naj podrobneje poroča o pregonu krivcev za nastanek bančne luknje, Banko Slovenije in banke v državni lasti pa, da policiji in tožilstvu omogočijo nemoten dostop do vseh podatkov.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic je poudaril, da preiskovanje sumov kaznivih dejanj na bančnem področju ostaja prioriteta. Pri tem je ocenil, da so zakonodajne spremembe v zadnjem obdobju pomembno olajšale delo policije.
Še vedno pa težave, s katerimi se soočajo, predstavljajo po besedah Šefica vsebinsko pomanjkljiva naznanila sumov kaznivih dejanj, ki ji policiji pošiljajo banke. Zaradi tega se občutno podaljšuje čas trajanja predkazenskega postopka, je opozoril.
Šefic je v zvezi s tem pojasnil, da tega problema ni mogoče pripisati bankam kot namerno oviranje dela organov odkrivanja in pregona, temveč zgolj nezadostnemu pravnemu znanju in neizkušenosti pri podajanju naznanil.
Sicer je Šefic ocenil, da ima policija dovolj ustrezno usposobljenega kadra za preiskovanje bančnega kriminala.
Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič je poudaril posebnost bančnega okolja, ki se kaže tudi v pretiranem poudarjanju bančne tajnosti, kar predstavlja oviro boju zoper kriminal. Opozoril je tudi, da v nekaterih primerih bančni uslužbenci tudi zaradi strahu pred izgubo službe preiskovalcem ne posredujejo vseh podatkov.
Poročilo vrhovnega državnega tožilstva pa kaže, da je specializirano državno tožilstvo (SDT) v prvem polletju letošnjega leta neposredno s strani bank prejelo sedem kazenskih ovadb oz. naznanil, ki se nanašajo na sum storitve kaznivega dejanja bančnega kriminala. Tri naznanila so prišla od Factor banke in štiri od Probanke.
Poleg tega je SDT v tem obdobju prejelo tudi sedem kazenskih ovadb od policije. Od teh je policija na podlagi lastne zaznave vložila štiri ovadbe, in sicer dve na škodo NLB, preostali dve pa na škodo Gorenjske banke.
Na podlagi naznanila oškodovane banke je policija v tem obdobju vložila tri kazenske ovadbe, od tega je dve naznanili podala NLB, tretjo pa Factor banka. Skupna višina oškodovanj v teh zadevah znaša - glede na podatke iz ovadb - 16,39 milijona evrov.
Na dan 30. junija letos je bilo sicer na SDT v predkazenskem postopku skupaj okoli 60 zadev, kjer je podan sum storitve kaznivega dejanja na bančnem področju, od česar je bila v sedmih primerih na SDT že podana policijska kazenska ovadba, v 21 primerih pa SDT usmerja delo policije.
V prvem polletju 2015 je po poročilu vrhovnega državnega tožilstva SDT vložilo pet zahtev za preiskavo zoper skupno 17 oseb, od katerih je bilo 11 oseb v času storitve očitanih kaznivih dejanj zaposlenih znotraj bančnega sektorja. Glede na podatke iz vloženih zahtev za preiskavo je skupna višina oškodovanja 38,08 milijona evrov.
Vodja SDT Harij Furlan je poudaril, da so oz. bodo postopki odkrivanja bančnega kriminala vselej dolgi, zahtevni in nepredvidljivi. Pri tem je izpostavil pomen kakovostnega predkazenslkega postopka. Po njegovih besedah imajo posebno vrednost podatki, ki jih dobijo pri prvem soočenju z osumljencem.
Višji državni tožilec Jože Kozina pa je spomnil, da je tožilstvo v zadnjih nekaj mesecih na vse največje banke naslovilo pobudo za pogovore tožilstev s predstavniki bank. Poudaril je, da so vse banke sprejele pobudo, kar je tožilcem na podlagi "zanimivih pogovorov" omogočilo dober vpogled v bančni sektor.
V sicer kratki splošni razpravi se je Jani Möderndorfer (nepovezani poslanec) vprašal, zakaj danes sploh razpravljajo o omenjenih sklepih. "Sklepi so bili sprejeti februarja, ko je bilo rečeno, da preiskovalne komisije za preiskovanje bančnih poslov ne bo. Zdaj je komisija ustanovljena, zato ne vidim razloga, da se s tem ukvarjamo mi," je dejal.
"Petmilijardna luknja ni kar tako, zato bi pričakoval neko resnost. Treba je narediti vse, da se zadeve premikajo," je nasprotno menil Dušan Verbič (SMC). Sam je sicer prepričan, da so glavni krivci za bančno luknjo vodstva bank z vsemi podsistemi njihovega internega nadzora in revizije.
