KPK je namreč 10. aprila sporočil, da so pri nadzoru imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovili, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in takratni pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno. Tako Zalar kot Fišer sta zaradi tega poročila vložila tožbo na upravno sodišče.
Po navedbah KPK je sodišče zapisalo, da je KPK Fišerju kršil 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, Zalarju pa poleg tega tudi 34. člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti.
Zalar pa je na Twitterju odločitev sodišča pospremil z zapisom, da sta "Klemenčičeva in Štefanečeva KPK" kršili zakon o upravnem postopku, zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in njegove ustavne pravice.
Fišer je zahteval tudi umik poročila s spletne strani KPK, čemur pa sodišče ni ugodilo, so še pojasnili na KPK. Fišer in Zalar sta sicer z začasno odredbo že vmes dosegla umik poročila s spleta, a je vrhovno sodišče začasno odredbo o zadržanju ugotovitev razveljavilo.
Poročilo KPK je sicer sprožilo javno razpravo predvsem o Fišerju, ki zaseda mesto generalnega državnega tožilca. Državnotožilski svet je maja obravnaval poročilo o očitanih mu kršitvah in sklenil, da ne bo predlagal njegove razrešitve. Zadeva je prišla tudi na dnevni red DZ. Kljub pozivom k odstopu je Fišer vseskozi vztrajal, da tega ne bo storil.
