Zakon predvideva, da bo za posle zunaj rednega upravljanja po novem potrebno nižje soglasje članov kot doslej, uredili bodo nerešene dedne postopke, zakon pa ureja tudi možnost prenehanja agrarnih skupnosti. "Gre za vsebinsko in pravno zelo zahteven zakon, ki po 20 letih vzpostavlja režim upravljanja s tovrstnim premoženjem," je na seji pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša.
Spomnila je, da je leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, vendar je zaradi previsokega zahtevanega soglasja za posle zunaj rednega upravljanja, kot je pridobitev gradbenega dovoljenja, onemogočal normalno gospodarjenje z lastnino. "Težave imajo tudi občine pri načrtovanju javne infrastrukture," je povedala.
Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo nekaj več kot 77.000 hektarjev zemljišč, kar predstavlja skoraj 3,7 odstotka celotne površine Slovenije. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, število njihovih članov pa se giblje od tri do 513. "Zakon bo bistveno olajšal delo agrarnih skupnosti in omogočil učinkovitejšo izkoriščenost gozdnih ter kmetijskih zemljišč v njihovi lasti," je dejala Strniša.
Benedikt Kopmajer iz DeSUS je spomnil, da so težave pri upravljanju z lastnino agrarnih skupnosti zelo pestile predvsem občine, saj niso mogle dobiti soglasja vseh lastnikov, ki so bili iz različnih razlogov nedosegljivi. "To je blokiralo mnoge projekte, od katerih je bil odvisen nadaljnji razvoj občin," je dejal.
Menil je, da bo sčasoma treba urediti vprašanje obdavčitve agrarnih skupnosti, pri čemer je predlagal, da bi ministrstvo pri tem upoštevalo pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ta želi, da bi bila agrarna skupnost zavezanec za plačilo davka in da ga ne bi pripisovali vsakemu od lastnikov. Strniša je sicer dejala, da so agrarne skupnosti skupnosti fizičnih oseb, zato se davki ne morejo prenašati na skupnost kot tako.
Vesna Vervega (SMC) je dejala, da se bodo potrebe po spremembah nekaterih rešitev pokazale, ko se bodo v praksi pojavile težave, na kar se bodo odzvali.
Za posle zunaj rednega upravljanja je bilo v skladu z zakonom iz leta 1994 potrebno 100-odstotno soglasje članov, pred nekaj leti pa so ga znižali na 75 odstotkov, vendar to vseh težav ni odpravilo. Novi zakon določa, da bodo lahko posle zunaj rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim deležem članov, izraženem v njihovem premoženju, najpomembnejše odločitve pa bodo še vedno sprejemali s soglasjem.
To se je zdelo zelo pomembno Janku Vebru (SD). "To je ključen premik v smer, da se izognemo težavam zaradi solastnine, ki je bila vzpostavljena leta 1994," je dejal.
V NSi pričakujejo, da bo zakon optimalno uredil zahtevno področje delovanja agrarnih skupnosti, ki so pomemben dejavnik življenja na podeželju, omogočajo razvoj lokalnega okolja in povezujejo prebivalce na podeželju, je dejal Jožef Horvat.
Podpore zakonu niso napovedali le v SDS in ZL. V največji opozicijski stranki so ocenili, da zakon ne rešuje bistva organiziranosti agrarnih skupnosti, ki ostajajo združbe civilnega prava. Menijo, da bi bilo primerneje, če bi bile organizirane kot pravne osebe, je dejal Ljubo Žnidar. Ministrstvo je v preteklosti sicer že večkrat pojasnilo, da bi to predstavljalo prehud poseg v lastnino.
Za ZL so rešitve iz zakona slabe in nesprejemljive. Violeta Tomić je ocenila, da zakon zgolj določa način nadaljnje privatizacije agrarnih skupnosti, ki bi morale biti po njihovem mnenju urejene kot zadruge.
