"Tihotapci so tisti, ki določajo poti, ne ljudje. Cilj je jasen: Nemčija ali Skandinavija. Avstrija včasih igra vlogo na zemljevidu Afganistancev. Očitno je, da pot zdaj ne poteka več preko madžarsko-srbske meje. Šli bodo drugje. Zato smo se odločili, da ograjo zgradimo tudi na meji z Romunijo. Ograjo bomo postavili tudi na določenih delih hrvaške meje. Danes sem govoril z madžarskim notranjim ministrom. Imamo že načrte," je v odgovoru na eno od vprašanj novinarja povedal Orban.
Na vprašanje, ali po začasni uvedbi mejnega nadzora v Nemčiji in Avstriji sedaj čuti zadoščenje oz. potrditev, je premier pojasnil, da je madžarsko stališče preprosto: "Ne moremo dovoliti množičnega nezakonitega prehajanja naših meja. Schengenska pravila pravijo, da so države na zunanji meji dolžne te meje varovati (...) Madžarska je bila v minulih mesecih edina država, ki je skupna pravila EU jemala resno. In vseeno so nas kritizirali. To je smešno. Vprašanje ni, ali je moje stališče zdaj podkrepljeno, temveč, ali evropski dogovori sploh še veljajo."
Svoje ostro ukrepanje do beguncev, nasprotovanje obveznim kvotam za njihovo prerazporeditev po EU ter zavračanje predvsem muslimanskih beguncev je Orban v pogovoru med drugim branil z besedami, da so "dobro preučili, kaj se je v minulih letih dogajalo v zahodnoevropskih državah", in ugotovili, da "se muslimanske skupnosti kljub iskrenim prizadevanjem zahodnih vlad niso integrirale", oni pa pri sebi nočejo "vzporednih družb".
Na vprašanje, ali želi torej ohraniti čisto Madžarsko, je odgovoril, da "to ni vprašanje čistosti", a da "je Madžarska krščanski narod". Obenem je spomnil na izjavo, ki jo je nekoč izrekla nemška kanclerka Angela Merkel, da "je multikulturalizem mrtev". "To je bil pravi opis realnega stanja. Imamo pravico, ne slediti vsaki zmotni poti drugih."
Če bi bile obvezne kvote za prerazporeditev beguncev v EU kljub nasprotovanju višegrajske četverice in Romunije dejansko sprejete, bi se jim sicer Orban uklonil. "Glasoval bom proti temu. A če je nekaj zakon, se pravno gledano temu ne moremo upirati. Madžarska bi pred sodiščem izgubila. To je institucionalna past."
"Timing je grozljiv. Kvote so lahko tema za razumne razprave. A smo žrtve trika. Običajno Svet pri ključnih vprašanjih odloča s soglasjem. A komisija ima pravico, da sistem obveznih kvot uvede brez vključitve Sveta. Za to bomo plačali visoko ceno. A tega pravnega postopka ne morem ustaviti," je še pojasnil.
Obenem je ostro kritiziral idejo o uvedbi finančnih sankcij oziroma krčenju strukturnih sredstev EU za tiste države, ki ne bi želele sprejeti beguncev. "To je nazadovanje v brutalno govorico moči, namesto da bi razpravljali in iskali rešitve. Strukturni skladi nimajo nič s solidarnostjo. Izvirajo iz poslovnega interesa za razvoj evropskih regij. To ni nikakršna miloščina. Uporabiti kohezijska sredstva za pritisk na Vzhodnoevropejce bi bilo povsem nepošteno."
Potem ko je Madžarska v torek zaprla mejo s Srbijo, da bi preprečila nezakonite prehode beguncev in migrantov, so se slednji obrnili proti Hrvaški, da bi tako prišli do zahodnih držav, zlasti Nemčije in Švedske. Poskušajo pa tudi po poti preko Romunije. Po podatkih hrvaškega Rdečega križa je na Hrvaško v sredo in ponoči prispelo že okoli 5400 beguncev.
Na srbsko-madžarski meji, ki je po novem za begunce neprehodna, pa je v sredo izbruhnilo nasilje. Policija je proti migrantom, ki so pritiskali na mejo in jih obmetavali s kamenjem in drugimi predmeti, uporabili solzivec in vodne topove. Več je bilo ranjenih, obenem pa so madžarske varnostne sile aretirale 29 beguncev. Med njimi naj bi bil po besedah svetovalca madžarskega premierja Viktorja Orbana, Gyorgyja Bakondija, tudi znani "terorist", katerega ime je v podatkovni bazi varnostnih služb.
Iz Avstrije so medtem poročali, da so se razmere občutno umirile in da na njihovih južnih in vzhodnih mejah v sredo beguncev praktično ni bilo. Je pa bilo očitno drugače na meji Avstrije z Nemčijo, saj se tam število beguncev še povečuje. V sredo jih je nemška policija naštela kar 4600, potem ko jih je bilo v torek 3500.
