Podlaga za razpravo na izredni seji, ki so jo zahtevali poslanci SDS in NSi, poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli in nepovezani poslanec Bojan Dobovšek, so podatki iz pregleda dela Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki kažejo, da je Slovenija po ugotovljenih kršitvah človekovih pravic v vrhu med evropskimi državami.
Vinko Gorenak je v predstavitvi stališč poslanskih skupin v imenu SDS opozoril, da je ESČP do leta 2014 obravnaval 323 pritožb, povezanih s Slovenijo, pri tem pa v 304 primerih ugotovil kršitve človekovih pravic. "To pomeni, da ima slovenski državljan kar 94 odstotkov možnosti, da bo s svojo pritožbo na ESČP uspel. Kakšno je potem naše pravosodje, je jasno," je dejal.
Opozoril je, da se število ugotovljenih kršitev nanaša le na čas po letu 1994, ko je Slovenija postala članica ESČP. "Kaj bi šele bilo, če bi bile upoštevane še številke za nazaj," se je vprašal.
V SMC po besedah Jasne Murgel odločno nasprotujejo nekaterim ocenam, da je stanje v Sloveniji na področju človekovih pravic porazno, in da so za takšno stanje izključno odgovorna sodišča. Odgovornost je po njenih besedah tudi v politiki, ki ni pravočasno zagotovila potrebnih zakonskih sprememb.
Opozorila je, da navedbe, da je Slovenija največja kršiteljica človekovih pravic, izhajajo zgolj iz ugotovitev nevladne organizacije Rights Info in da ESČP Slovenije tudi sam ne izpostavlja kot množične kršiteljice človekovih pravic.
Matjaž Nemec je v imenu SD izpostavil "nedorečeno metodologijo zbiranja in obdelovanja podatkov" o sodbah ESČP, ki jo je opravil Rights Info. V SD se po njegovih besedah sicer zavedajo, da so bile v preteklosti storjene napake, so pa prepričani, da se v zadnjih letih stanje izboljšuje. Je pa tudi on ocenil, da se Slovenija kljub temu "ne more zatekati k ignoranci problema, ampak mora nadaljevati s korenitimi spremembami".
Da so potrebne korenite spremembe v pravosodju, je ocenila tudi Iva Dimic (NSi): "Sodstvo ostaja vase zaprt sistem brez sposobnosti samorefleksije. Vrh sodne oblasti si zatiska oči pred realnostjo, pri tem pa za tako stanje nihče ne prevzema odgovornosti." Kršitve človekovih pravic bi morale biti po njenih besedah "alarm za sodišča", hkrati pa tudi priložnost, da sodišča "pregledajo konkretne kršitve ter pripravijo načrt za njihovo odpravo".
V DeSUS po besedah Marjane Kotnik Poropat s stanjem v pravosodju ne morejo biti popolnoma zadovoljni: "Pa vendar ni vse tako črno, kot želijo prikazati predlagatelji." Nekateri podatki v priporočilu so po prepričanju poslancev DeSUS tudi zavajajoči, med njimi podatek, da je Slovenija na prvem mestu po številu kršitev na milijon prebivalcev. "Nekatere države, kot sta denimo San Marino in Liechtenstein, v pregledu niso zajete. Z njuno vključitvijo bi slika postala drugačna," je dejala.
V ZL po besedah Mihe Kordiša pozdravljajo vsako razpravo o težavah, ki jih ima država s kršenjem človekovih pravic, "imamo pa težave s tem, da se tematika praktično vsak mesec pojavi na seji DZ, vsakokrat pa je vse zbrano okoli enega samega primera in enega samega posameznika". Sklepanje, da slovensko sodstvo sistematično krši človekove pravice, se zdi Kordišu pavšalno: "Dejansko stanje ni tako drastično, bi pa lahko bilo in bi moralo biti stanje boljše".
Bojan Dobovšek je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev ocenil, da se danes v DZ ukvarjajo s posledicami, ne pa z vzroki. "Dokler v pravosodju ne bodo priznali, da obstaja napaka, ne bomo prišli do pravih rešitev," je dejal. Sam glavne težave v sodstvu vidi v videzu pristranskosti, v premajhni učinkovitosti, napačnem kadrovanju in upravljanju.
Nekateri so na seji, ki zadeva pretežno pravosodje, pogrešali ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj je v zvezi s tem pojasnila, da ministra ni, ker je na regijskem obisku vlade v Pomurju, zato ga nadomešča ona. Jože Tanko (SDS) je v zvezi s tem dejal, da je po poslovniku DZ edini opravičljiv razlog za odsotnost ministra mednarodna dejavnost.
Ocene o tem, na katerem mestu je Slovenija po kršitvah človekovih pravic, si sicer nasprotujejo. V večjem delu opozicije se sklicujejo na podatek Rights Info, da je Slovenija glede na število prebivalcev prva med članicami ESČP po kršitvah, v koaliciji pa so prepričani, da je pred Slovenijo po kršitvah San Marino, ki pa da pri pregledu kršitev ni bil upoštevan.
