Kot je v svojih izhodiščih za plače v javnem sektorju v prihodnjem letu predstavila že pred poletjem, želi vlada obseg sredstev za plače in druge stroške dela omejiti za 310 milijonov evrov. To bi delno dosegla s podaljšanjem varčevalnih ukrepov. Kot so predlagali že pred poletjem, bi podaljšali ukrepe znižane vrednosti plačnih razredov, zamrznitve izplačevanja redne delovne uspešnosti in znižanega plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ki bi skupaj prinesli za 145 milijonov evrov učinkov, manjkajočih 165 milijonov evrov pa bi iskali drugje.
Danes pa je vlada v dopolnjenih izhodiščih predlagala podaljšanje še dveh varčevalnih ukrepov, za katera je pred poletjem predvidevala sprostitev. Podaljšanje znižanega regresa za letni dopust bi prineslo 65 milijonov evrov, podaljšanje delne zamrznitve premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pa 53 milijonov evrov, ocenjuje vlada. Tako namesto prejšnjih 165 milijonov evrov do želenega učinka manjka le še 47 milijonov evrov. Te bi vlada iskala z dodatnimi ukrepi, ki bi jih moral vsak proračunski uporabnik najti v višini 1,1 odstotka mase sredstev za stroške dela.
Bo pa vlada, kot je napovedala, prihodnje leto sprostila napredovanja, ki skupaj znašajo 180 milijonov evrov.
Sindikati, ki so nasprotovali že prvotnemu vladnemu predlogu, so zdaj v svojih stališčih še bolj ostri. Kot je v izjavi za medije ob robu dogodka poudaril Jakob Počivavšek iz sindikalne konfederacije Pergam, gre nedvomno za zaostritev prvotnega predloga, ob katerem so sindikati jasno povedali, da so plače za leto 2016 dogovorjene in da podaljšanje varčevalnih ukrepov zanje ni sprejemljivo.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je v izjavi za medije po srečanju zaostritev izhodiščnega predloga označil kot nenavadno dejanje. "Nam se je zdelo to skrajno nesprejemljivo in moram reči, da v svojem več kot 20-letnem času, ko se pogajam, kaj takega vlada še ni storila, da bi svoj izhodiščni predlog še zaostrila," je dejal. Po njegovih besedah so tako pogajanja, ki to danes še niso bila, bistveno bolj v zraku, kot so bila pred današnjim sestankom. "Ko bo ta predlog tudi formalno znan sindikalni strani, bo verjetno sledila primerna reakcija," je še napovedal, ni pa želel pojasniti, kakšna.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar današnjega vladnega predloga in odziva sindikatov po srečanju ni želel komentirati. Pojasnil je le, da so danes predlagali še dodatne ukrepe v istem okviru pričakovanih učinkov, vendar pa se o njih niso pogovarjali, ker ni bilo poslovniških podlag.
Današnji pogovor, ki torej uradno še ni bil pogajalsko srečanje, so namreč prekinili, ker se niso uspeli dogovoriti glede vsebine poslovnika o pogajanjih. Kot je pojasnil minister Koprivnikar, je sindikalna stran želela, da bi se v poslovnik zapisalo, da se dogovor, ki naj bi ga ob koncu pogajanj sklenili, objavi v Uradnem listu, kar pa je po njegovih besedah v nasprotju z zakonodajo. V poslovniku namreč ne morejo določati, kaj se objavlja v Uradnem listu, ker o tem odloča zakon, s tem bi postavili poslovnik nad zakon, je pojasnil.
Kot so se danes dogovorili, bo prihodnje srečanje 21. septembra.
V uvodu današnjega več kot tri ure dolgega srečanja je sicer finančni minister Dušan Mramor pogajalcem predstavil tudi finančne okvirje, znotraj katerih lahko iščejo možnosti. Mramor ob prihodu in odhodu s pogajanj izjave za medije ni želel dati, je pa Koprivnikar poudaril, da gre za finančno realnost, ki je ni mogoče spremeniti kljub različnim željam. S sindikalno stranjo bodo po njegovih besedah skušali doseči dogovor, kaj so tisti omejevalni ukrepi, s katerimi se sindikati "najmanj ne strinjajo". Vladna izhodišča dopuščajo kakršen koli dogovor, ki bo prinesel takšne finančne učinke, ki jih morajo sprejeti za zagotovitev stabilnosti javnih financ, je še dodal.
