Predlog novele ukinja upravno in prekrškovno varstvo pred dejanju nelojalne konkurence, ki ga izvaja tržni inšpektorat. Po sedanji ureditvi inšpektorat v primerih, ko je vložena tožba ali ovadba zaradi nelojalne konkurence, takoj izda ukrep začasne prepovedi tega dejanja, prepoved pa traja do pravnomočnosti ugotovitev v sodnih postopkih, ali je šlo za nelojalno konkurenco, kar pa lahko traja več let.
Za nekatera podjetja lahko začasna prepoved opravljanja določene dejavnosti pomeni, da bodo morala nehati poslovati, tudi če se kasneje v sodnem postopku izkaže, da njihovo ravnanje ni pomenilo nelojalne konkurence, je dejala državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Margareta Guček Zakošek.
Andrej Žakelj iz tržnega inšpektorata je povedal, da je prišlo tudi do primerov, ko je prekrškovni postopek ugotovil obstoj nelojalne konkurence, sodišče pa je ugotovilo, da te ni bilo. Inšpektorat je sicer, kljub temu da po veljavni ureditvi za izdajo omenjene začasne odločbe ni potrebna vsebinska presoja, tudi vsebinsko presojal, ali je šlo za nelojalno konkurenco, in v nekaterih primerih so izdali zavrnilne odločbe.
Novela bo torej preprečila, da bi obstajala dva pravnomočna akta, ki sta si po vsebini nasprotujoča. Po novem se bodo vsi spori med podjetji, ki izvirajo iz dejanj nelojalne konkurence, reševali v pravdnem postopku na sodišču. Podjetja bodo sicer še vedno imela pravico, da pri sodišču zahtevajo začasno prepoved dajanj nelojalne konkurence. Ker se določila nanašajo samo na podjetja, se glede varstva potrošnikov z novelo ne bo nič spremenilo.
Odbor se je danes seznanil tudi s poročilom o delu agencije za varstvo konkurence (AVK) v letu 2014. AVK je lani med drugim ugotovil kartelno dogovarjanje družb DZS, Mladinska knjiga trgovina in Extra Lux pri prodaji pisarniških potrebščin državni javni upravi - odločitve sodišča po pritožbah še ni -, pri Geoplinu je ugotovil zlorabo prevladujočega položaja na trgu dobave zemeljskega plina industrijskim odjemalcem - AVK mora tu postopek po odločitvi upravnega sodišča ponoviti -, družbi Pro Plus pa je v prekrškovnem postopku zaradi zlorabe prevladujočega položaja izrekel skoraj pet milijonov evrov globe - v tem primeru je okrajno sodišče prekrškovni postopek ustavilo.
