Odbor za pravosodje se je danes seznanil s pregledom dela Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v letih 1959-2014 o kršitvah človekovih pravic v sodnih postopkih. Iz pregleda je razvidno, da se je Slovenija s 148 kršitvami na milijon prebivalcev znašla v evropskem vrhu po številu kršitev človekovih pravic na število prebivalcev.
Do takšnih podatkov so bili na današnji nujni seji kritični zlasti predlagatelji seje iz vrst SDS. Vinko Gorenak je ocenil, da so podatki za Slovenijo "pošastno slabi", odgovornost zanje pa pripisuje "sodnikom, ki imajo ime in priimek".
Posebej je izpostavil zadevo Patria in naštel kršitve, do katerih je po njegovem mnenju prišlo v sodnem postopku. Predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši je Gorenak ob tem očital, da je v procesu odigral "politično komisarsko vlogo". Nasploh je po njegovih besedah v Sloveniji problem, ker je pravosodje povezano z levo politično opcijo.
Koalicijski člani odbora so se strinjali, da stanje v slovenskem pravosodju ni popolno, ni pa tudi tako katastrofalno, kot bi bilo mogoče sklepati iz omenjenega poročila.
Jasna Murgel (SMC) je dejala, da odgovornosti za takšno stanje na področju človekovih pravic ne nosijo izključno sodišča, ampak tudi politika. Sicer pa podatki Slovenije ne izpostavljajo kot sistemske kršiteljice človekovih pravic, je povedala. Ksenja Korenjak Kramar (SMC) je dodala, da omenjena statistika ne odraža dejanskega stanja, da je zelo ozka in neustrezna.
Da je za kršitve človekovih pravic večkrat odgovorna politika kot pa upravni ali sodni organi, se je strinjal tudi pravosodni minister Goran Klemenčič in izpostavil problematiki izbrisanih in varčevalcev LB.
Sicer pa po njegovih besedah ne drži, da bi bila Slovenija največja kršiteljica človekovih pravic. Ob tem je podvomil o verodostojnosti poročila, saj da je zajeto z "neke spletne strani", ne gre pa za uradne podatke ESČP.
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je dodal, da se večina ugotovljenih kršitev nanaša na obdobje pred več kot desetimi leti in na neizpolnjevanje načela sojenja v razumnem roku, zato podatki ne prikazujejo sedanjega stanja.
Opozoril je na "izrazito selekcijo argumentov" pri predlagatelju. Stanje v sodstvu je daleč od tega, da bi bila vladavina prava ogrožena, je poudaril Masleša in dodal, da jim tudi tujina priznava napredek na tem področju. Ob tem je tudi odločno zavrnil opozicijske očitke o zlorabah sodstva v politične namene.
Predsednica Sodnega sveta Mateja Končina Peternel se je zavzela za poglobljeno analizo podatkov ESČP, saj ta lahko izboljša kakovost dela. Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih pa je izpostavil, da se zlasti pri odločbah ESČP pokaže, da je "spoštovanje človekovih pravic drago, nespoštovanje pa še dražje".
Člani odbora so s sklepom vladi priporočili, naj nadaljuje z ukrepi, ki bodo okrepili koordinacijo izvrševanja sodb ESČP in učinkovitost zastopanja Slovenije pred tem sodiščem.
Prav tako so ministrstvu za pravosodje predlagali, naj vzpostavi sistem, ki bo preko spleta omogočal redno spremljanje statistike sodb ESČP, ki se nanašajo na Slovenijo.
