Po besedah Ivana Črnkoviča imajo stranke osem dni časa za pritožbo na to odločitev.
Odločitev, kdaj zadeva Patria zastara, je bila v rokah ljubljanske okrajne sodnice Tanje Lombar Jenko, ki je primer po razveljavitvi na ustavnem sodišču dobila v ponovno odločanje. Sodnica je morala odločiti, ali glede zastaranja velja določba kazenskega zakonika iz časa, ko naj bi bila storjena kazniva dejanja (po kateri Patria zastara letos), ali novejša določba, po kateri je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve.
Sodnica je v sklep po Markovićevih besedah zapisala, da je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, absolutno zastaranje predvideval po desetih letih, zato se novi zakonik ne more upoštevati. Sodnica je dodala, da pritožba na ustavno sodišče v tem primeru ni izredno pravno sredstvo. Svojo odločitev je sodnica podkrepila s sodno prakso, je dodal Marković.
Janša se je odzval kmalu zatem, ko je novica o zastaranju prišla v javnost, in na družbenem omrežju Twitter zapisal, da se je "veliki pok iz Murgel dokončno razblinil," a da Slovenci zaradi njega živijo bistveno slabše. Njegov zagovornik Franci Matoz pa je za Radio Slovenija dejal, da postopek zaenkrat še ni pravnomočno končan. "Tožilstvo še lahko vloži pritožbo, pritožbo lahko vložimo tudi mi in bova počakala, da ti roki minejo in da bova sprejela odločitev," je dodal.
Za Televizijo Slovenija je Matoz še dejal, da "vsakdo, ki ni pravnomočno obsojen, je seveda nedolžen in nismo dolžni dokazovati nedolžnosti, ampak bi morala država dokazati krivdo. Gledam pa seveda na to kot na zmago". O odškodninski tožbi zoper državo se bodo odločili, ko bo zadeva pravnomočna.
Odbor 2014, ki si je prizadeval za oprostitev trojice in njihovo izpustitev iz zapora, ko so prestajali kazen, se je prav tako odzval na Twitterju, kjer so zapisali, da so po krivem soobtoženi zdaj nedolžni. Ob tem zahtevajo "odstop vseh tožilcev in sodnikov, kršiteljev človekovih pravic".
Za zagovornika Toneta Krkoviča, odvetnika Jožeta Hribernika, je bila takšna odločitev pričakovana. Hribernik bi sicer raje videl, da bi sodišče o zadevi vsebinsko odločalo skladu z navodili iz odločbe ustavnega sodišča. Za to je bilo po njegovem še dovolj časa. "Je pa navsezadnje učinek isti," je dodal.
Krkovič je v odzivu za STA dejal, da je zastaranje samo način, ki so ga ubrali kot najugodnejšega za razveljavitev te sodbe. Poudaril je, da mu je povsem vseeno, na kakšen način je sodba propadla, saj je že od samega začetka vedel, da proces ne more obstati. Glede svojih nadaljnjih dejanj je pojasnil, da bodo poteze zagotovo sledile, a se bodo o tem pogovarjali po izteku pritožbenega roka.
Tudi odvetnik Ivana Črnkoviča Dejan Marković je takšno odločitev pričakoval. Tudi on bi raje videl, da bi sodišče o zadevi odločilo vsebinsko in jo zavrglo, "saj v zadevi ni bilo elementov kaznivega dejanja". A hkrati tudi priznava, da si novega sojenja ne želi, saj da bi bilo za njegovega klienta, tako kot je bilo prvo, preveč stresno.
Ob robu slovesnosti ob 25. obletnici sprejema strateških dokumentov za osamosvojitev Slovenije na Pristavi nad Stično pa sta Krkovič in Črnkovič za POP TV povedala, da sta vedela, da bo prišel čas razsutja tega konstrukta. Bolj kot odgovornost države za poplačilo njunih krivic pričakujeta, da bodo odgovarjali prav vsi na najvišjih mestih v pravosodju, začenši s predsednikom vrhovnega sodišča z Brankom Maslešo, generalnim državnim tožilcem Zvonkom Fišerjem ter tožilcema Andrejem Ferlincem in Branko Zobec Hrastar.
Nakup finskih oklepnikov 8x8 je prerasel v eno večjih afer v samostojni Sloveniji. Po pravnomočni obsodilni sodbi ter zavrnitvi na vrhovnem sodišču je ustavno sodišče sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče. Še pred novo sodno odločitvijo pa je torej zadeva zastarala in tako ne bo doživela epiloga.
Zgodba z osemkolesniki je pripeljala tudi do tožbe med Sistemsko tehniko, ki je ostala leta 2006 ostala brez posla za dobavo oklepnikov, in državo. Podjetje je zahtevalo razveljavitev pogodbe med državo in Patrio oziroma Rotisom, ugotovitev njene ničnosti, sklenitev nove pogodbe o dobavi oklepnikov in plačilo 5,6 milijona evrov odškodnine. Sodišče je junija letos zavrnilo tožbeni zahtevek, so za STA povedali na obrambnem ministrstvu.
Sistemska tehnika je sicer od države zahtevala tudi povrnitev stroškov, ki so jih imeli z razvojem novega oklepnika. Ti znašajo približno pet milijonov evrov, skupaj z obrestmi pa dobrih enajst milijonov evrov. Ta del zahtevka pa je sodišče zavrglo.
Že pred časom pa je obrambno ministrstvo prekinilo pogodbo s Patrio in tako ustavilo dobavo osemkolesnikov. Slovenska vojska jih tako ima 30.