c S

Tožilstvo še preučuje možnost pritožbe na ustavitev postopka v zadevi Patria zaradi zastaranja

07.09.2015 15:14 Ljubljana, 07. septembra (STA) - Vrhovno državno tožilstvo še preučuje tako sklep ljubljanskega okrajnega sodišča o ustavitvi postopka zaradi zastaranja v zadevi Patria kot možnost pritožbe, so sporočili z omenjenega tožilstva. Zoper sklep je namreč v osmih dneh dovoljena pritožba.

Na tožilstvu po hitrem pregledu razlogov za zaustavitev postopka zaradi zastaranja zadeve opažajo, da se je ljubljansko okrajno sodišče pri tem naslonilo na ločeno mnenje ustavnega sodnika Mitje Deisingerja, ki je ob odločitvi ustavnega sodišča v zadevi Patria v ločenem mnenju ugotavljal, da zadeva zastara letos avgusta.

Odločitev, kdaj zadeva Patria zastara, je bila v rokah ljubljanske okrajne sodnice Tanje Lombar Jenko, ki je primer po razveljavitvi na ustavnem sodišču dobila v ponovno odločanje. Sodnica je morala odločiti, ali glede zastaranja velja določba kazenskega zakonika iz časa, ko naj bi bila storjena kazniva dejanja, po kateri Patria zastara letos, ali novejša določba, po kateri je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve.

Sodnica je v sklep zapisala, da je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, absolutno zastaranje predvideval po desetih letih, zato se novi zakonik ne more upoštevati. Sodnica je dodala, da pritožba na ustavno sodišče v tem primeru ni izredno pravno sredstvo.

Ne glede na odločitev ljubljanskega okrajnega sodišča pa na tožilstvu opozarjajo, da je zadeva Patria od vseh vanjo vpletenih držav prav v Sloveniji najhitreje dobila sodni epilog.

"Tožilstvo je v tem dolgotrajnem, zahtevnem in odmevnem primeru obtožbo ves čas postopkov uspešno zastopalo in sodišča treh stopenj so z gotovostjo ugotovila utemeljenost obtožbe ter izrekla obsodilno sodbo," so zapisali v izjavi za javnost. Tudi ustavno sodišče ni izreklo oprostilne sodbe, temveč je zadevo vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, so spomnili.

Ocenjevanje verjetnosti končnega izida, morebitnega položaja obdolženca ali odzivov javnosti pa ne more biti merilo za odločitev o uvedbi pregona, še dodajajo. Kot pravijo, mora ta odločitev vedno temeljiti zgolj in izključno na ugotovitvi o obstoju zakonskih pogojev za pregon. Tožilstvo je tudi v tem primeru ravnalo tako in odločitev o pregonu je enaka odločitvam tožilcev v Avstriji in na Finskem, so sklenili.