Vladna stran je poleg 519 evrov povprečnine na prebivalca, ki jo država namenja občinam za izvajanje zakonskih nalog, predlagala tudi, da prihodnje leto občinam pripadata dva odstotka državne soudeležbe pri investicijah, prav tako pa se prihodnje leto poplača en odstotek tovrstne soudeležbe, prenesen iz letošnjega leta, kot so sklenili v dogovoru o višini povprečnine za letos.
Iz Skupnosti občin Slovenije (SOS) so po pogovoru s predstavniki ministrstva za finance in ministrstva za javno upravo sporočili, da takšnega predloga ne bodo sprejeli. Tudi za Združenje občin Slovenije (ZOS) je predlagana povprečnina bistveno prenizka, je za STA pojasnil predsednik ZOS Robert Smrdelj.
Kot so za STA sporočili z ministrstva za javno upravo, se stališča obeh strani glede povprečnine "še razhajajo, vendar je bil to šele uvodni sestanek, zato lahko v prihodnje pričakujemo zbližanje stališč".
Predsednik SOS Ivan Žagar je, kot so zapisali v sporočilu SOS, na današnjem pogovoru poudaril, da je z vidika lokalnih skupnosti izhodišče za pogajanja lahko zgolj z zakonom določena metodologija za izračun, po kateri bi morala biti višina povprečnine prihodnje leto 671 evrov. Ta bi namreč morala pokrivati tekoče stroške in transfere občin, vendar občine za ta namen že sedaj porabljajo namenske vire in se soočajo z likvidnostnimi težavami, je opozoril Žagar.
Kot je pojasnil Smrdelj, so v prvem polletju letos proračunski odhodki občin iz naslova povprečnine znašali 597 milijonov evrov, prihodkov iz povprečnine pa je bilo 542 milijonov evrov. V pol leta je torej razlike za 55 milijonov evrov, ta pa se bo do konca leta vsaj še podvojila, je dejal.
Tako kot Žagar je tudi Smrdelj opozoril, da se bodo prihodnje leto sprostila napredovanja javnih uslužbencev, zaradi česar bodo občine za plače po njegovih navedbah porabile okoli 30 milijonov evrov več, kar preračunano v povprečnino predstavlja 15 evrov. Po njegovih besedah so se sicer danes dogovorili, da izračun o finančnih posledicah sprostitve plač v javnem sektorju na odhodke občin pripravi vladna stran do naslednjega srečanja, ki bo 7. septembra. V nadaljevanju pogovorov bodo tudi videli, ali bo mogoče glede višine povprečnine sprejeti kompromis, je dodal.
Po navedbah SOS jim je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar danes povedala, da država ne bo mogla zagotoviti vseh sredstev, ki bi občinam po zakonu pripadala, saj bi zato morala zagotoviti dobrih 300 milijonov evrov iz državnega proračuna. Obenem pa je izrazila pripravljenost vlade, da nadaljuje z zniževanjem stroškov občin preko zakonodajnih razbremenitev, so še navedli v SOS.
V občinah so sicer že večkrat poudarili, da se mora ob znižanju povprečnine zmanjšati tudi obseg zakonskih nalog. Pod pogojem, da se ta zmanjša, so tudi pristali na znižanje povprečnine iz 525 evrov iz letošnjega prvega polletja na 500 evrov za drugo polletje. Na predlog vlade je DZ zaradi manjših učinkov z zakonsko spremembo povprečnino za drugo polletje določil na 519 evrov. Toda v občinah opozarjajo, da nabor vladnih ukrepov ne prinaša želenega finančnega učinka, ki bi pokril izpad prihodkov občin zaradi zmanjšane povprečnine. Zaradi tega se v občinah pripravljajo tudi na vložitev tožbe in zahteve za oceno ustavnosti. Realizacija teh napovedi je po Smrdeljevih navedbah odvisna tudi od poteka pogajanj v višini povprečnine v prihodnje.
Na ministrstvu za javno upravo pa so pojasnili še, da so danes predstavili napredek pri spreminjanju dogovorjenih predpisov, ki znižujejo občinam stroške. Približno 65 odstotkov predpisov je po njihovih navedbah bodisi že sprejetih ali v medresorski obravnavi, dva od teh sta v postopku v državnem zboru. "Spremljanje državnih predpisov, ki imajo finančne učinke na občine, je trajna naloga," so še dodali.
