Arbitražno sodišče je danes v odzivu na stališče Slovenije, ki je po odstopu Hrvaške od arbitražnega sporazuma zahtevala, da se arbitražni postopek nadaljuje, sporočilo, da bo stališča obeh držav preučilo, ko bo znova sestavljeno. To je sedaj v rokah predsednika sodišča Gilberta Guillauma, ki bo v skladu z arbitražnim sporazumom imenoval oba arbitra.
Izbiro arbitra je Guillaumu slovenska vlada po odstopu Ronnyja Abrahama prepustila minuli četrtek, nanj pa je nato v petek padla še izbira hrvaškega člana sodišča, saj je potekel 15-dnevni rok, ki ga je za imenovanje naslednika Budislava Vukasa imela na voljo Hrvaška.
Kdaj bo Guillaume izbral arbitra, iz Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, ki je registrar ad hoc arbitražnega sodišča med Slovenijo in Hrvaško, danes niso sporočili.
Zapisali pa so, da namerava arbitražno sodišče, potem ko bo vnovič sestavljeno, skrbno preučiti stališča obeh strani, upoštevaje učinek hrvaške namere, da odstopi od arbitražnega sporazuma, in morebitne posledice, ki bi jih na trenutne postopke lahko imeli dogodki, ki naj bi botrovali hrvaški odločitvi. Sodišče bi lahko spričo navedenega strani tudi pozvalo, da predložita nadaljnja pojasnila, so še zapisali v Haagu.
V sporočilu so sicer povzeli pismi, ki ju je Slovenija v Haag poslala 13. avgusta. V prvem je odgovorila na pismo Hrvaške sodišču z 31. julija in zavrnila enostransko hrvaško odpoved arbitražnega sporazuma, v drugem pa predsednika arbitražnega sodišča zaprosila, da on imenuje člana sodišča, ki bo zamenjal Abrahama.
Glede na stališča Slovenije, ki jih je poslala v Haag, ima arbitražno sodišče "pristojnost in dolžnost, da nadaljuje proces", saj bi bilo sicer odprto za pritiske katerekoli strani, ki bi želela zavlačevati oz. preprečiti odločitev arbitraže. Slovenija je sodišče tudi opozorila, da je "Hrvaška dosegla svoj vitalni interes in se priključila Evropski uniji v skladu z 9. členom arbitražnega sporazuma, od katerega želi zdaj odstopiti".
Poleg tega je Slovenija tudi spomnila, da ima vsako arbitražno sodišče v skladu s splošnim načelom mednarodnega prava glede arbitražnih postopkov pristojnost, da ugotovi obseg svoje pristojnosti - t.i. načelo kompetenz-kompetenz. To načelo je glede na stališče Slovenije potrjeno v 4. odstavku 3. člena in 4. odstavku 6. člena arbitražnega sporazuma ter v 2. odstavku 34. člena izbirnih pravil Stalnega arbitražnega sodišča za arbitraže med dvema državama, je v današnjem sporočilu za javnost še zapisalo sodišče.
Slovenija je z današnjim sporočilom sodišča zadovoljna, saj je dokaz, da arbitražno sodišče nadaljuje delo v skladu z določili arbitražnega sporazuma. Kot so sporočili iz kabineta premierja Mira Cerarja, sedaj čakajo na nadaljnje odločitve sodišča.
Manj zadovoljni pa so očitno v Zagrebu, kjer sicer današnjega sporočila sodišča niti niso želeli komentirati. Kot je za hrvaško tiskovno agencijo Hina sporočilo hrvaško zunanje ministrstvo, je Hrvaška prenehala izvajati sporazum o arbitraži, saj da sta arbitražni proces oz. pisna dokumentacija, na podlagi katere naj bi odločala mednarodna arbitraža, "nepovratno kompromitirana zaradi ravnanj slovenske strani".
Obregnili pa so se, ker sodišče v tem sporočilu "ne navaja hrvaške argumentacije in razlogov za konec arbitražnega postopka, medtem ko istočasno zelo na široko razlagajo pisma druge strani v sporu".
V zvezi z arbitražo se je danes v pogovoru za STA oglasil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da je za Slovenijo ključno, da arbitražno sodišče nadaljuje delo in ga konča s sodbo. Poudaril je, da arbitražni sporazum kljub odločitvi hrvaške vlade in sabora za odstop od dogovora velja.
Napovedal je tudi, da naj bi se v prihodnjih dveh tednih srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, pričakuje pa iskren in ploden pogovor. "Moramo se pogovarjati naprej. In o vsem. Nenazadnje smo partnerji v EU in Natu," je dejal.
Predsednik je v pogovoru zavrnil izjavo hrvaške kolegice, češ da problem med Hrvaško in Slovenijo ne obstaja. "Seveda obstaja, saj meja na morju nikoli ni bila določena in zato smo tudi sklenili sporazum, ki naj ga uredi, torej določi mejo," se je odzval Pahor.
Zavrnil je tudi razlage v javnosti, da sta Hrvaška in Slovenija arbitražni sporazum dosegli pod pritiskom. "Vraga sta ga. Prav nobenega pritiska ni bilo. Bila je boleča in skrajno zaskrbljujoča tišina. Ostali smo sami. In sami smo potem tudi dosegli okvirni dogovor," je pojasnil.
Pahor je še poudaril, da bomo Slovenci in Hrvati vedno sosedje, in po njegovem mnenju je zelo pomembno, da imamo rešena vsa temeljna vprašanja, med katerimi je določitev meje nesporno najpomembnejše. Po njegovih besedah se je za izboljšanje odnosov treba zelo potruditi, za poslabšanje pa zelo malo. Si pa kljub vsemu želi biti zmeren optimist.
