Evropsko sodišče za človekove pravice je do konca leta 2014 prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za pravosodje, gre pretežno za situacije do leta 2007, ko je v Sloveniji obstajal sistemski problem predolgega trajanja sojenja in ko v tej povezavi za pritožbe ni bilo razpoložljivega pravnega sredstva.
Iz tega časa izvira tudi največje število sodb zoper Slovenijo. Po sprejemu projekta Lukenda in zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je ESČP ugotovilo kršitve še v nekaj primerih, ki pa so bili povezani predvsem s prehodnim obdobjem ter tudi z zakonsko določenim rokom izplačila odškodnine za nepremoženjsko škodo v takih zadevah, so zapisali.
Drugi sistemski problem, ki je vodil v več obsodb v zadnjih letih, pa so bile neustrezne razmere v ljubljanskem zaporu, so še navedli na ministrstvu in dodali, da so to problematiko deloma rešili z notranjimi organizacijskimi ukrepi, kar je imelo za posledico tudi manj sodb iz ESČP. Letos so sprejeli tudi novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki prinaša večje možnosti premeščanja znotraj sistema zaporov ter prenovljeno pravno sredstvo za varstvo pravic zapornikov.
V celoti bo sicer problematika rešena šele z izgradnjo nadomestnega zapora za področje Ljubljane, glede katerega je ministrstvo za pravosodje že začelo z aktivnostmi. Kot naslednji korak pa na ministrstvu navajajo organizacijske spremembe zakonodaje, ki so načrtovane za konec leta, ko pripravljajo tudi uvedbo enovitega sodnika prve stopnje in s tem enakomernejšo delovno obremenitev posameznih sodišč.
Z izjemo obsodb zaradi sojenja v razumnem roku so sodbe v povezavi z izbrisanimi in kršitve, povezane z neustreznimi razmerami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, ter kršitve drugih konvencijskih določil v primerjavi z drugimi državami maloštevilne, so še zapisali na pravosodnem ministrstvu.
