Vidovič je na novinarski konferenci po objavi okoli 1200 strani poročil o nadzoru, ki je razkril nekatere kršitve veleposlanikov in drugega diplomatskega osebja, poudaril, da je večina veleposlanikov, ki jih zadevajo poročila, svoje delo vsebinsko opravljala izjemno kakovostno, in to z zelo omejenimi sredstvi.
Ob tem je izrecno navedel tudi v mediji v zadnjem času izpostavljeno in že sankcionirano veleposlanico v Parizu Veroniko Stabej, ki vrača neupravičeno pridobljenih 5000 evrov sredstev, in nekdanjega veleposlanika na Dunaju Aleksandra Geržino, ki si je izplačal za 4500 evrov kilometrine. To je bilo po besedah Vidoviča negospodarno, ne pa nezakonito.
Generalni sekretar na MZZ je sicer danes tudi naštel nekatere najpogostejše nepravilnosti iz poročil o nadzoru, ki ga na ministrstvu opravljajo od leta 2009 in ki so jih javnosti posredovali na zahtevo novinarjev, pri čemer so sledili zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Omenil je pogosto zlorabo službenih kartic, nenatančne in pomanjkljive evidence, pomanjkljive evidence umetniških del, nepravilnosti pri izplačilu nagrad in izplačilu potnih stroškov, nepravilno obračunavanje dnevnic, nezahtevanje vračil DDV. Nadzor je ugotovil med drugim še, da nekatera DKP niso vodila evidence kilometrine, razkril pa tudi nepravilnosti pri uporabi hitre pošte.
Na vprašanje, kolikšna je cena napak, ki jih je razkrilo 49 nadzorov, je Vidovič naštel nekatere odmevnejše primere. Gre za veleposlanika Petra Reberca, ki je dolžan 100.000 evrov, primer veleposlanika Vladimirja Kolmaniča, ki 10.000 evrov dolga obročno vrača, primer veleposlanika Mirana Čupkoviča Skenderja, proti kateremu postopek še teče, kot tudi proti veleposlaniku Boštjanu Kovačiču.
Prav tako je Vidovič omenil veleposlanika Janeza Šumrado, proti kateremu so vložili kazensko ovadbo, ki pa je bila zavržena, pa tudi pritožbo ministrstva na zahtevo veleposlanice Nataše Vodušek o odškodnini 60.000 evrov. Vse ostale nepravilnosti oz. dolgovi drugih pa po mnenju Vidoviča čez palec ne znašajo več kot 5000 evrov.
Nauk, ki so ga nadzori prinesli, je, da slovenska diplomacija dela dobro, a da lahko dela še bolje. "Cilj je, da dosežemo odličnost," je izpostavil Vidovič. "Ena od ključnih nalog, tudi po zadnjih informacijah v javnosti, ki jo vidimo slovenski diplomati je, da vrnemo ugled poklicu diplomata," je izpostavil Vidovič.
Dodal je, da lahko "to opravimo samo tako, in to počnemo sedaj, da imamo zelo transparentno poslovanje, da davkoplačevalcem natančno povemo, kam je šel vsak njihov cent." Ključno je po njegovih besedah tudi, da slovenski davkoplačevalec, ko razmišlja o diplomatu, v njem ne vidi samo parazita ali kriminalca.
Vidovič je izpostavil tudi, da danes ni več možno trgovati s tem, kdo bo odšel na kakšen položaj na DKP, kar se je dogajalo v preteklosti in spričo tega, da so nekateri posamezniki, omenjeni v poročilih, iz enega položaja na DKP odšli na drugega.
"Ko sem kot generalni sekretar prevzel funkcijo, je bila ena prvih odločitev, da sem depolitiziral kadrovsko komisijo. Prej so v kadrovski komisiji sedeli državni sekretarji, član kabineta in še nekaj zaposlenih. V kadrovski komisiji sedaj sedimo profesionalci," je poudaril.
Ključno vodilo kadrovske komisije je po njegovih besedah tudi, da ljudje zaradi drobnih napak v delovnem procesu ne bi bili takoj kaznovani. Izpostavil pa je tudi, da kadrovskega postopka v zvezi z nekom, proti kateremu teče kazenski postopek, ni mogoče ustaviti, dokler ni pravnomočno obsojen.
V zvezi z današnjo odločitvijo predsednika republike Boruta Pahorja, da zadrži podpisovanje ukazov o imenovanju novih veleposlanikov ter počaka na oceno vlade v zvezi z ugotovitvami poročil o diplomatskem nadzoru, pa je Vidovič dejal le, da ne ve, koliko kandidatov za nova veleposlaniška mesta to zadeva. Bodo pa na MZZ vladi pripravili izjemno natančno poročilo.
Zagotovil je, da med temi kandidati ni "kriminalca, lopova, človeka, za katerega bi lahko rekli, da je protipravno, nezakonito trošil sredstva". "Če sem se zmotil, bom napako priznal, najbrž potem tudi ne bom več dolgo generalni sekretar," se je pošalil.
Kot je še poudaril Vidovič, imajo na zunanjem ministrstvu račune odkrite, pošteno predstavljene in javne. Ob tem se je vprašal, kako je drugod v javni upravi, od koder so izpuhtele milijarde.
Omenil pa je tudi, da je bilo na MZZ do leta 2011 deset odstotkov več zaposlenih kot danes, sredstva za reprezentanco pa so se s 650.000 evrov v letu 2009 skrčila na 330.000 v letu 2014. Na DKP po njegovih besedah dela 250 ljudi, kar predstavlja tretjino zaposlenih na MZZ - približno toliko jih na primer dela samo na veleposlaništvu ZDA v Ljubljani.
