Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je namreč nedavno objavilo pregled svojega dela v letih 1959-2014. Iz njega je razvidno, da je sodišče v tem času prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije. Razsodilo je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev človekovih pravic, pri čemer se največ ugotovljenih kršitev nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. S 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev je tako Slovenija prva med evropskimi državami.
Kot navajajo na vrhovnem sodišču, glavnino ugotovljenih kršitev pred ESŠP v primeru Slovenije predstavljajo primeri iz obdobja pred letom 2006, ko so stranke na ESČP množično vlagale pritožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Slovenska zakonodaja namreč za to ni predvidevala učinkovitih pravnih sredstev.
Zaradi tega je država, kot navajajo na sodišču, uvedla številne sistemske ukrepe in spremembe. Med drugim je DZ leta 2006 sprejel zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, "s čimer je bilo vzpostavljeno učinkovito varstvo za kršenje omenjene pravice". V enakem obdobju so na sodiščih začeli tudi s procesi reorganizacije in optimizacije sodnih postopkov.
Zaradi vseh teh aktivnosti so se povprečni časi reševanja zadev bistveno znižali, posledično pa je po letu 2006, še posebej pa po letu 2010, bistveno upadlo število pritožb in odločitev, v katerih je ESČP ugotovilo, da je Slovenija kršila pravico do sojenja v razumnem roku, navajajo na vrhovnem sodišču.
Ob tem dodajajo še nekaj statistike: "V letu 2014 je bilo državnemu pravobranilstvu, ki v postopkih zastopa Slovenijo, vročenih 59 novih pritožb, od tega zgolj šest zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. V letu 2014 je ESČP ugotovilo, da je Slovenija kršila pravico do sojenja v razumnem roku v sedmih zadevah, ki pa se nanašajo skoraj izključno na postopke, ki so potekali, preden je bil v Sloveniji vzpostavljen zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja."
