Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so za STA pojasnili, da so s pošiljanjem diplomatske note Sloveniji o odločitvi hrvaškega sabora o odstopu od arbitražnega sporazuma tudi prenehali izvajati sporazum o arbitraži. Zato je jasno, da ne nameravajo niti imenovati novega sodnika namesto Vukasa, ki je odstopil iz arbitražnega sodišča zadnji dan julija.
"Republika Hrvaška je 31. julija 2015 poslala pismo arbitražnemu sodišču, v katerem smo naznanili, da smo v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb obvestili Republiko Slovenijo, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev sporazuma o arbitraži zaradi bistvene kršitve določb sporazuma", so še spomnili.
Hrvaški sabor je 29. julija enotno sprejel sklep, s katerim je obvezal vlado, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ker da je Slovenija bistveno kršila določbe, ki so bile odločilne za uresničitev namena sporazuma, so dodali.
"Določbe, ki jih je Slovenija kršila s svojimi ravnanji, se nanašajo na način delovanja arbitražnega sodišča (člen 6. arbitražnega sporazuma) oziroma zaupanja in zaupnosti arbitražnega postopka, kot tudi nepristranskost in neodvisnost arbitrov pri izpolnjevanju svoje resne naloge (iz členov 3. in 4. arbitražnega sporazuma). Poleg tega je Slovenija močno kršila 10. člen arbitražnega sporazuma, ki prepoveduje dejanja, ki bi ogrozila delovanje arbitražnega sodišča," so še odgovorili za STA.
Pričakovati je, da bo zdaj novega arbitra namesto Vukasa imenoval predsednik arbitražnega sodišča, kot to predvideva arbitražni sporazum.
Na Hrvaškem so se odločili izstopiti iz arbitražnega sporazuma o reševanju spora o meji, potem ko so bili objavljeni posnetki pogovorov bivšega sodnika Jerneja Sekolca in slovenske agentke Simone Drenik glede delovanja arbitražnega sodišča. V Zagrebu so ocenili, da sta "delovala protipravno, neetično in nezdružljivo z načinom, po katerem bi se morali obnašati in ravnati sodniki in agenti držav".
Hrvaška diplomacija je večkrat poudarila, da je arbitražni postopek nepovratno kompromitiran, in to na način, da arbitražno sodišče v tem sporu ni sposobno odločati nepristransko, ne glede na spremembe v njegovi sestavi, ki so sledile odstopu slovenskega arbitra in agentke.
Rešitev spora vidijo na Meddržavnem sodišču v Haagu, kar pa je Slovenija že pred podpisom arbitražnega sporazuma novembra 2009 v Stockholmu zavračala.
