Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila namestnica varuhinje človekovih pravic Kornelija Marzel, vse občine nimajo dovolj velikega fonda t. i. neprofitnih stanovanj. Vsi, ki se prijavijo na razpis in se tudi uvrstijo na prednostno listo, zato neprofitnega stanovanja ne dobijo kljub izpolnjevanju kriterijev.
Po njenih besedah je doslej veljalo, da je tak posameznik lahko na trgu pridobil stanovanje, v skladu z zakonom pa prejel subvencijo v višini razlike med profitno in tržno najemnino, pa tudi subvencijo neprofitnega dela najemnine.
S tem je bila zagotovljena enakost pred zakonom, saj so posamezniki, ki bi bili sicer upravičeni do neprofitnega stanovanja, a tega zaradi premajhnega fonda stanovanj v občini niso mogli dobiti, lahko pod enakimi pogoji bivali v tržnem stanovanju, je dejala Marzelova.
Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin pa ukinja dodatno subvencijo do višine priznane neprofitne najemnine. Pri ukinjanju te pravice gre za bistveno poslabšanje materialnega položaja socialno šibkih najemnikov tržnih stanovanj, ki bi sicer bili upravičeni do neprofitnih stanovanj, opozarjajo pri varuhu.
Gre za poseg v najranljivejšo skupino prebivalstva, ki bo njihove stiske le še poslabšal, je izpostavila Marzelova. Dodala je, da država z ukinitvijo subvencij ustvarja ugodne razmere za brezdomstvo ter da je na prebivališče vezano tudi uveljavljanje nekaterih drugih pravic. Izguba prebivališča pa se nenazadnje odraža tudi na zdravju družin.
Ustavnemu sodišču zato predlagajo začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane zakonske določbe in absolutno prednostno obravnavo. V zahtevi, ki so jo posredovali ustavnemu sodišču, pa izpodbijani določbi očitajo kršitev več ustavnih členov in tudi mednarodnih aktov, med drugim kršitev načela socialne države (2. člen ustave), skupaj s pravico do osebnega dostojanstva (34. člen).
Na današnji novinarski konferenci so pri varuhu spregovorili tudi o primeru 92-letnega bolnika, ki je sredi julija umrl v mariborski enoti za forenzično psihiatrijo. Po mnenju varuha se sodišče v tem primeru ni ustrezno odzvalo na opozorila enote, ki je za bolnika predlagala premestitev, saj je bil telesno povsem oslabljen in je umiral v neprimernih razmerah.
Pri varuhu ugotavljajo, da je sodišče z neukrepanjem kršilo pravice na smrt bolnega. Odlašanje s sodno odločitvijo pa štejejo za kršitev dostojanstva bolnika ter hkrati tudi lahko že za nečloveško in ponižujoče ravnanje. Zato so predsedniku celjskega okrožnega sodišča tudi dali pobudo, da se opravi službeni nadzor, na tej podlagi pa se bodo odločali o morebitnih nadaljnjih ukrepih, je pojasnil namestnik varuhinje Ivan Šelih.
