Za izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka je danes glasovalo vseh 141 prisotnih poslancev. Sabor sicer šteje 151 poslancev, za potrditev sklepa pa je bila potrebna dvotretjinska večina.
Hrvaška vlada naj bi sedaj že v četrtek na seji potrdila sklep sabora in odločila, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma. O odločitvi in razlogih za ta korak bo Zagreb seznanil tudi Slovenijo, je napovedala podpredsednica vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić, ki bo vodila postopke za izstop iz arbitražnega postopka.
Uvodoma je poslance danes nagovoril hrvaški premier Zoran Milanović in jih pozval, naj podprejo odločitev vlade o izstopu iz arbitražnega postopka. Ponovil je, da je napaka v arbitražnem postopku, ki jo je zagrešila slovenska stran, nepopravljiva, zato je Ljubljano pozval k dogovoru o novem modelu.
Zatrdil je, da bo Hrvaška izstopila iz postopka ne glede na to, ali bo arbitražno sodišče nadaljevalo z delom, in ponovil, da je ravnanje slovenske strani pripeljalo do tega, da vrnitev na staro stanje ni več možna.
Zatrdil je tudi, da Hrvaška ni bila v nezakonitem stiku s svojim arbitrom Budislavom Vukasom. Glede Vukasa je sicer dejal, da je njegova odločitev, ali se bo sedaj umaknil iz arbitražnega sodišča ali ne.
V več kot triurni parlamentarni razpravi so hrvaške stranke nato pričakovano pokazale popolno enotnost, kar se že dolgo ni zgodilo. Vse so se strinjale, da je napaka slovenske strani nepopravljiva in da je treba zaščititi hrvaške nacionalne interese ter da zaupanja v postopek ne morejo povrniti nobene spremembe arbitrov.
Ob koncu je zbrane v saboru nagovorila ministrica Pusićeva, ki je med drugim povedala, da problem ni le v ravnanju bivšega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik, temveč v naknadno dodanih dokumentih, na podlagi katerih je sodišče lahko odločalo o meji.
Iz prisluhov pogovorov naj bi bilo namreč mogoče sklepati, da sta Sekolec in Drenikova v predmet pred arbitražnim sodiščem vključila dokumente, ki jih ne bi smela.
Poudarila je, da Hrvaška ne namerava izstopiti iz arbitražnega sporazuma, ker bi bil ta slab, "ampak ker je prišlo do njegove kršitve". Predmet je kontaminiran, pa tudi če bodo v sodišču najboljši sodniki na svetu.
Spomnila je, da so bile prvi znak, da bi lahko prišlo do kršitve sporazuma, že izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca spomladi, da ima neuradne informacije o možnih izdih arbitraže.
Zatrdila je še, da je hrvaška vlada v dobri veri pristopila k arbitražnemu sporazumu s Slovenijo, "žal pa se je pokazalo, da je druga stran delala drugače, ker so mislili, da sam sporazum ni dovolj dober, da bi zagotovil izpolnitev zaželenih načrtov".
Ocenila tudi je, da se je Hrvaška po slovenski kršitvi sporazuma odzvala v skladu z mednarodnim pravom in brez nacionalistične mrzlice, ter menila, da bo treba rešitev spora s Slovenijo najverjetneje poiskati na Meddržavnem sodišču v Haagu.
Ministrica je še opozorila, da po današnji odločitvi sabora ne gre pričakovati splošnega navdušenja mednarodne javnosti, saj "bi vsi najraje, da se to ne bi zgodilo in da bi se postopki nadaljevali, kot da tega ne bi bilo".
In res je Evropska komisija Zagrebu danes sporočila, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med Slovenijo in Hrvaško nadaljevalo tudi, če se hrvaški sabor izreče za izstop iz arbitražnega postopka.
To je na novinarski konferenci v Bruslju povedala tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva. Govorila je ravno v času, ko je v saboru potekala razprava o arbitraži, a še pred glasovanjem.
"Evropska komisija od Hrvaške pričakuje (...) da izpolni svoje obveznosti in še naprej podpira arbitražni postopek. Bodimo jasni: tudi če bi hrvaški parlament glasoval za izstop iz arbitražnega sodišča, bi to sodišče ostalo in nadaljevalo delo. Evropska komisija ne vidi nobene realne alternative arbitražnemu postopku in odločno poziva Hrvaško, da ostane del njega."
Kot je še povedala, je prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans v sredo pisal Pusićevi ter izrazil zaskrbljenost Bruslja ob namerah Hrvaške, da enostransko odstopi od arbitražnega sporazuma s Slovenijo.
V Zagrebu se je na besede Andreeve zaenkrat na kratko odzval le tiskovni predstavnik vlade Nikola Jelić. Izpostavil je, da komisija ni pristojna za arbitražni sporazum in da gre za dvostranski dogovor med enakovrednima članicama EU.
Slovenski premier Miro Cerar se je medtem na današnje dogajanje odzval tako, da je ponovil stališče, da lahko arbitražno sodišče nemoteno deluje naprej, potem ko je Slovenija v skladu s predvidenimi postopki in pozivom sodišča v sredo imenovala novega arbitra in tako odpravila vse ovire za nadaljevanje arbitraže med Slovenijo in Hrvaško.
Obenem je izrazil prepričanje in zaupanje, da bo arbitražno sodišče v skladu z arbitražnim sporazumom "še naprej delovalo neodvisno in nepristransko ter bo sprejelo tudi dokončno odločitev v postopku".
