Štefanec je v izjavi za medije pojasnil, da trenutno že potekajo zelo intenzivne aktivnosti v zvezi s prenosom podatkov na virtualni strežnik pri ministrstvu za javno upravo (MJU).
Na MJU so po izjavi Štefaneca za STA pojasnili, da so v njihovem direktoratu za informatiko pripravili vse, da Supervizor lahko začne s ponovnim delovanjem. "Odločitev o ponovnem delovanju pa je na strani Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki tudi razpolaga z vsebino aplikacije; z njeno izvorno kodo in namestitvenimi procedurami," so navedli.
V KPK so nato za STA naknadno pojasnili, da komisija že nalaga podatke iz Supervizorja na strežnik pri MJU. Kdaj bo aplikacija začela delovati, še ne morejo napovedati, saj morajo najprej preveriti vse povezave in podatke, so dodali.
Supervizor, ki ga je Štefanec v današnji izjavi za medije označil za odličen in odmeven projekt, ki po njegovih zagotovilih nikoli ne bo ugasnil, je namreč doslej deloval na zasebnem strežniku, zanj pa je skrbel zunanji sodelavec KPK.
Ta se je, kot je pojasnil Štefanec, odločil, da ugasne aplikacijo, "ker je smatral, da bo tako najbolj enostavno preprečil možnost, da preko iskalnika Google nekdo prihaja v Supervizor in tam išče družbenike". To možnost je moral namreč KPK preprečiti v skladu z odločbo informacijskega pooblaščenca. Ob tem je spomnil, da bo 28. julija začela veljati nova zakonska določba, po kateri bo mogoče preko spletnega iskalnika iskati družbenike podjetij v Supervizorju, če se bo kot iskalni kriterij poleg imena vpisalo tudi emšo ali davčno številko osebe. Tej določbi bo prilagojen tudi Supervizor, je zatrdil predsednik KPK.
Ob tem je zanikal, da bi prišlo do spora z zunanjim sodelavcem, ki se mu je zahvalil za njegovo dosedanje delo in pripravljenost za sodelovanje s KPK tudi v prihodnje. Kot pravi, lahko da imata različna strokovna mnenja, zanika pa, da gre za nesporazum ali celo spor med njima.
Glede mrka aplikacije, za katero se še ne ve, kdaj bo začela ponovno delovati, vzporedni sistem pa ni bil vzpostavljen, je odgovoril: "Te stvari niso odvisne od mene. Če bi bile odvisne od mene, bi ta prenos potekal tekoče."
Na vprašanje, kaj je s terminskim načrtom, ki ga je pripravil zunanji sodelavec in na podlagi katerega bi prenos na javni strežnik potekal tekoče, je Štefanec odgovoril, da je to prav tako eden od "tehničnih podatkov, na katerega ne bi želel odgovarjati".
Kot pojasnjuje Štefanec, se je na Supervizor in KPK zvrstilo kar nekaj napadov, tudi ob zadnji nadgradnji aplikacije, pojavljala so se tudi vprašanja, ali Supervizor ima pravno podlago in ali predstavlja primerno orodje. Vse to je po besedah Štefaneca povzročilo razmislek vodstva komisije in drugih strokovnih sodelavcev o aktivnostih, ki bi na najmanjšo možno mero zmanjšale negotovost in možnost napadov na Supervizor.
Tako je bila soglasna odločitev vodstva, da je prišel čas, ko je treba Supervizor z dosedanjega zasebnega strežnika, kjer je sicer tekel odlično, zaradi zagotavljanja večje varnost in tudi zaradi nekaterih zaostrenih napadov aplikacijo prenesti na javni strežnik, je pojasnil. Ob tem je zanikal, da so takšni načrti nastali že prej, in pojasnil, da tudi v primopredajnem dokumentu prejšnjega predsednika KPK Gorana Klemenčiča takšnih namer ni bilo.
KPK je nato začel pogovore o prenosu strežnika z MJU, s čimer niso povezani bistveni stroški in so jih sposobni zagotoviti brez velikih problemov, je pojasnil predsednik KPK. MJU bo po njegovih besedah zagotavljal komunikacijske zmožnosti, drugo pa je v popolni pristojnosti komisije. Tako bo zagotovljena relativno popolna varnost, meni Štefanec.
Kot netočne je označil navedbe o sredstvih, ki da jih je imela na voljo za prenos Supervizorja na javni strežnik. Po njegovih besedah je res, da je prejšnja vlada zagotovila 35.000 evrov za delovanje informacijskega sistema KPK, kar so porabili tudi za nadgradnjo Supervizorja. Sredstva, ki so jih vrnili v proračun, pa izhajajo s postavke sredstev za osebne dohodke, saj komisija nekaj časa ni imela namestnikov, prihranjenih sredstev pa za druge namene ne bi mogli porabiti, je pojasnil.
