c S

Na Sodišču EU že vrsta tožb proti Sloveniji zaradi kršenja evropske zakonodaje

22.07.2015 08:02 Ljubljana, 21. julija (STA) - Evropska komisija se je že večkrat odločila za tožbo proti Sloveniji na Sodišču EU zaradi kršenja evropske zakonodaje. Nazadnje ji je sodišče pritrdilo v primeru nezakonitih odlagališč odpadkov pri Cinkarni Celje in v bližnjem Bukovžlaku. Sledi kronologija nekaterih postopkov Evropske komisije proti Sloveniji.

2. oktober 2008 - Evropska komisija se je odločila za uradni opomin Sloveniji zaradi njenega sistema vinjet. Zahtevala je, naj preneha diskriminatorno obravnavati občasne uporabnike slovenskih avtocest, ki da so zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci. Potem ko je Slovenija spremenila cene vinjet, je Evropska komisija postopek ustavila.

18. marec 2010 - Evropska komisija je proti Sloveniji sprožila tožbo zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje v povezavi s kakovostjo zraka glede koncentracije nevarnih grobih delcev v zraku, imenovanih PM10. Sodišče je komisiji pritrdilo, da Slovenija državljanom ni zagotovila kakovosti zraka, ki jo terjajo evropska pravila. Ker pa je bila pravna podlaga za tožbo slabo pripravljena, se je odločitev sodišča nanašala le na neizpolnjevanje mejnih vrednosti za kakovost zraka v preteklosti.

16. februar 2011 - Evropska komisija se je odločila za tožbo proti Sloveniji, ker slovenski predpisi o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju niso bili skladni z evropskim pravnim redom. Sloveniji je očitala, da tujim zavarovalnicam preprečuje konkuriranje na slovenskem trgu in omejuje izbiro potrošnikom. Sodišče se je strinjalo, da Slovenija ni izpolnila obveznosti iz direktiv s področja neživljenjskega zavarovanja, po njegovem mnenju pa ni pa kršila pravil o prostem pretoku kapitala in svobodnem opravljanju storitev. Slovenija ni dobila denarne kazni, le zahtevo po ukrepih za odpravo očitanih kršitev.

31. maj 2012 - Evropska komisija se je odločila za tožbo proti Sloveniji, ker je zamudila rok za prenos evropskih telekomunikacijskih predpisov v nacionalno zakonodajo. Komisija je predlagala sodišču, naj Sloveniji naloži dnevno denarno kazen v višini 13.063,68 evra, če do njegove odločitve ne bo ustrezno ukrepala. Slovenija je omenjene predpise v zakonodajo prenesla novembra 2012 z novim sistemskim zakonom o elektronskih komunikacijah.

24. oktober 2012 - Evropska komisija je sklenila, da bo zahtevala finančno kazen za Slovenijo, ker v svojo zakonodajo še ni v celoti prenesla evropskih direktiv o plinu in električni energiji, čeprav bi morala to storiti do marca 2011. Komisija je zato na Sodišču EU zahtevala 10.287,36 evra dnevne kazni za vsako od dveh direktiv. Direktivi je Slovenija v svojo zakonodajo prenesla januarja 2014 v okviru novega energetskega zakona.

24. januar 2013 - Slovenija je dobila nov opomin Evropske komisije zaradi slabe kakovosti zraka, in sicer onesnaženosti z nevarnimi delci PM10. Komisija jo je pozvala, naj nujno odpravi težave, zaradi katerih vsako leto umre več državljanov kot v prometnih nesrečah. Vlada je že sprejela odloke o načrtih kakovosti zraka na območjih Zasavja ter občin Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj in Novo mesto. Sprejela je tudi programe podrobnih ukrepov za večino najbolj ogroženih območij ter spremembe uredbe o kakovosti zunanjega zraka.

21. februar 2013 - Evropska komisija se je odločila sprožiti tožbo proti Sloveniji, ker je še ni obvestila o nacionalnih ukrepih za prenos direktive o interoperabilnosti železniškega sistema, čeprav se je rok za prenos iztekel konec decembra 2011. Slovenija je direktivo v nacipnalni pravni red prenesla z novelo zakona o varnosti v železniškem prometu. ki jo je DZ sprejel maja isto leto.

11. julij 2013 - Sodišče EU je v primeru tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja evropske železniške zakonodaje, vložene decembra 2010, presodilo, da Slovenija v več točkah ne spoštuje evropske zakonodaje na področju železniškega prevoza. Nekatere očitke komisije pa je zavrnilo. Ker sta komisija in Slovenija s svojimi predlogi uspeli samo deloma, vsaka nosi svoje stroške, je sklenilo sodišče. Ustrezne zakonske spremembe za odpravo ugotovljenih kršitev so v postopku sprejemanja na vladi.

23. januar 2014 - Evropska komisija je vložila tožbo proti Sloveniji zaradi kršenja evropske zakonodaje o odpadkih v primeru dveh nezakonitih odlagališč z nevarnimi odpadki. Šlo je za Staro Cinkarno v središču Celja ter odlagališče v bližnjem Bukovžlaku. Na obeh odlagališčih so izmerili visoke ravni strupenih težkih kovin.

26. marec 2015 - Evropska komisija je proti Sloveniji vložila tožbo, ker še ni odstranila zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju. Tožba se nanaša na nezakonito odlagališče, kjer se od leta 2006 skladišči več kot 40.000 ton zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik. V letih 2007 in 2008 sta na odlagališču izbruhnila velika požara.

26. februar 2015 - Evropska komisija je proti Sloveniji znova, potem ko je to storila že leta 2010, sprožila tožbo zaradi neustreznih postopkov izdajanja okoljskih dovoljenj velikim industrijskim obratom. Pri tem je izpostavila primer cementarne Lafarge Cement, ki je obratovala brez ustreznega dovoljenja in bi lahko pomenila tveganje za zdravje. Komisija je za Slovenijo zahtevala dnevno denarno kazen v višini 9009 evrov, dokler ne bodo obveznosti izpolnjene, in pavšalno kazen v višini 1,6 milijona evrov. Slovenija je v sklopu ukrepanja zaradi primera Lafarge julija 2015 spremenila zakon o varovanju okolja.

29. april 2015 - Evropska komisija se je odločila za tožbo proti Sloveniji zaradi nespoštovanja evropske okoljske zakonodaje, ker v svojo zakonodajo ni prenesla evropskih predpisov za recikliranje odpadne električne in elektronske opreme. Predlagala je denarno kazen 8408 evrov na dan do sprejetja zakonodaje. Slovenija je za poleti napovedala sprejetje nove uredbe za urejanje tega področja.

julij 2015 - Sodišče EU je pritrdilo Evropski komisiji v tožbi proti Sloveniji zaradi kršenja evropske zakonodaje o odpadkih. Ugotovilo je, da Slovenija ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju Stare Cinkarne Celje. Zato ji grozi denarna kazen, ki bi lahko znašala okoli 10.000 evrov.