Državni svetnik Alojz Kovšca je spomnil, da je DS odložilni veto na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasoval, ker ni dovolj zadovoljivih odgovorov na temeljno vprašanje - ali stroški novega sistema odtehtajo pričakovane koristi.
Obstoječi sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn po njegovih pojasnilih ni ustrezno ovrednoten, uvaja pa se že novega - tako bo težko razločiti, koliko je kateri ukrep vplival na višino sive ekonomije in obseg pobranega DDV.
Kot je še poudaril Kovšca, zakon ne odpravlja sive ekonomije, predvsem v najbolj problematičnem delu - kjer se računi ne izdajajo.
Finančni minister Dušan Mramor je medtem poudaril, da so davčne blagajne le eden v nizu ukrepov vlade v boju proti sivi ekonomiji. Spomnil je, da gre za nadaljevalni ukrep virtualnih blagajn (uvedenih z letom 2013) in vezane knjige (uvedene letos) ter da na področju boja proti sivi ekonomiji potekajo tudi aktivnosti na področju nadzora in na področju ozaveščanja davčnih zavezancev.
"Temeljni cilj zakona je zmanjšanje sive ekonomije in preprečevanje davčnih utaj in goljufij, vzpostavitev pravične porazdelitve davčnih bremen med zavezanci in preprečevanje nelojalne konkurence na trgu iz naslova ne plačevanja davkov," je poudaril.
Davčne blagajne, ki bodo omogočile neposredno internetno povezavo do finančne uprave (Furs) v realnem času, so po ministrovi oceni rešitev, ki je za zavezance cenovno najugodnejša. Zavezanci, ki so zdaj uporabljali virtualne davčne blagajne, bodo morali to le nadgraditi, tistim, ki bodo morali opremo kupiti, pa je na voljo tudi 40-odstotna investicijska olajšava.
Zakon predvideva dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko zavezanci, predvsem manjši, samostojno odločili, ali bodo uporabljali elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, je dejal minister, ki je prepričan, da se bo z davčnimi blagajnami nadzor nad tem področju še povečal.
Cilj zakona je tudi učinkovit nadzor nad dejansko opravljenim obsegom dela fizične osebe in s tem pravilnosti obračunanih davkov in prispevkov od zaposlitve in dela. Furs je z avgustom lani že prevzela naloge nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno - lani je opravila 4847 nadzorov in izrekla za 282.932 evrov glob, v prvem polletju letos pa je opravila 5656 nadzorov in izrekla za 905.779 evrov glob.
"Na podlagi novo pridobljenih podatkov po zakonu o davčnem potrjevanju računov se bo učinkovitost nadzora nad tem področjem še povečala," je še dejal Mramor.
Poslanske skupine so danes predstavila že znana stališča. Zakonu še vedno nasprotujejo v SDS in NSi, kjer so prepričani, da davčne blagajne ne bodo omejile obsega sive ekonomije.
Sistem davčnih blagajn oz. registrskih blagajn z neposredno internetno povezavo do Fursa bo sicer poskusno stekel 1. decembra. Zavezanci bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence.
Predvidenih ni nobenih izjem, račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je po ponovnem odločanju v DZ ocenil, da je prevladal razum in da je storjen korak naprej k bolj pravični razporeditvi davčnih bremen, k večji učinkovitosti pobiranja davkov. S tem, ko se povečuje učinkovitost pobiranja davkov in se obseg pobranih davkov povečuje, je možno razmišljati tudi o prerazporeditvi davčnih bremen, je še dejal.
Do odložilnega veta se je danes na dopisni seji opredelila tudi vlada. Ta poudarja, da zakon poleg večjih davčnih prilivov prinaša tudi druge koristi: prispeval bo k vzpostavljanju zdrave konkurence med gospodarskimi subjekti na trgu, k vzpostavljanju davčne kulture podjetij in prebivalstva, vzpostavil pogoje za spremembo sistema in učinkovitost nadzora.
Virtualne davčne blagajne po pojasnilih vlade prinašajo rezultate, a Furs ugotavlja, da nekateri zavezanci še vedno uporabljajo različne tehnike prirejanja prometa in uporabljajo programe, ki to omogočajo. Lani so brisanje postavk na računih in nepredložitev podatkov o izdanih računih v predpisani elektronski obliki ugotovili v 6,2 odstotka nadzorov (skupaj jih je bilo 1579), v prvem polletju letos pa v 16,6 odstotka nadzorov.
Učinki virtualnih davčnih blagajn so izmerjeni - v enoletnem obdobju je bilo po izločenem vplivu dviga stopnje DDV pobranih približno 100 milijonov evrov več davka. Učinek je zaznati tudi pri povečanju prijavljenih prihodkov in davkov od dohodka. Izkazani davek od dohodkov pravnih oseb je bil za leto 2014 višji za 91 milijonov evrov (23-odstotno povečanje) in davek na dejavnost 11,3 milijonov evrov (17-odstotno povečanje), so v sporočilu po seji vlade zapisali na uradu vlade za komuniciranje.
