Ruski veto na britanski predlog resolucije VS ZN je posledica nasprotovanja Srbije, ki je odločno zavračala, da se zločin v Srebrenici opredeli kot genocid. Predlog resolucije je dobil podporo desetih članic Varnostnega sveta, proti je bila le Rusija, štiri države pa so se vzdržale - stalna članica Kitajska ter nestalne članice Angola, Nigerija in Venezuela.
O resoluciji bi morali glasovati že v torek zjutraj, a je Rusija na prošnjo Srbije zahtevala, da se iz nje umakne beseda genocid. Beograd je trdil, da ne želijo biti edini narod, ki jih resolucija Varnostnega sveta opredeljuje kot genocidnega.
Čeprav besedilo predloga resolucije Srbov ni izrecno omenjalo, pa je tragične dogodke v Srebrenici opredelilo kot genocid in priznanje genocida predpogoj za pomiritev ter obsodilo zanikanje tega genocida kot oviro na poti do pomiritve.
Rusija je nasprotno trdila, da je prav takšna opredelitev zločina ovira za pomiritev. "To ni konstruktiven predlog, ampak je politično motiviran, saj vnaša delitve in nepošteno izpostavlja Srbe kot krivce za vojne zločine. To Balkanu ne bo pomagalo, ampak bo regijo obsodilo na napetosti," je pred glasovanjem izpostavil ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin.
Ameriška veleposlanica Samantha Power je ruski veto obsodila in izrazila začudenje nad potezo, srbske voditelje pa izenačila s tistimi, ki zanikajo holokavst. Namestnik britanskega veleposlanika Peter Wilson je Rusijo obtožil, da se je postavila na stran tistih, ki niso pripravljeni sprejeti dejstev, saj je genocid v Srebrenici "pravno dejstvo in ne politična ocena".
Ruski veto je sicer postal dejstvo že v torek zvečer, ko je srbski premier Aleksandar Vučić potrdil udeležbo na osrednji spominski slovesnosti za žrtvami pokola v Srebrenici 11. julija. V primeru, da bi bila resolucija sprejeta, Vučića namreč tam ne bi bilo.
Zavrnitev resolucije je nemudoma pozdravil srbski predsednik Tomislav Nikolić. Kot je zapisal, je to "velik dan", saj je ruski veto preprečil, da bi na celoten srbski narod padel velik madež, Rusija pa je "pokazala in dokazala, da je pravi in iskren prijatelj". "Prijatelj, ki zna ceniti prave vrednote in ki dobro vrača z dobrim".
Po njegovem so skušale namreč nekatere države Srbijo danes izobčiti in kaznovati - ne zato, ker bi resnično izvedla genocid, ampak ker ni podlegla izsiljevanju in ultimatom ter se je uprla pritiskom, da bi tudi sama uvedla sankcije proti Rusiji.
Predsednica združenja Mater enklav Srebrenica in Žepa Munira Šubašić je nasprotno ocenila, da sta z ruskim vetom onemogočena sprava in zaupanje. Rusija je z njim "odprla vrata za novo vojno", je opozorila. "Nismo presenečeni nad odločitvijo ... Rusija dejansko podpira kriminalce, tiste, ki so ubili naše otroke," je še dejala v Sarajevu.
Iz vasi Nezuk pri Tuzli je medtem proti Srebrenici na pot krenil marš miru, v katerem po navedbah organizatorjev sodeluje rekordnih okoli 12.000 ljudi. V Srebrenico, prizorišče najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni, naj bi prispeli v petek zvečer.
Udeleženci marša, med katerimi naj bi bili tudi Slovenci, so se podali na sto kilometrov dolgo pot, po kateri je po padcu Srebrenice na osvobojeno ozemlje proti Tuzli v t. i. maršu smrti julija leta 1995 skušalo priti okoli 15.000 Bošnjakov.
Med udeleženci so tudi preživeli z marša smrti - nekateri od okoli 3500 Bošnjakov, ki so ob pičlih zalogah hrane in s skoraj nikakršno oborožitvijo, ob stalnem obstreljevanju in zasedah bosanskih Srbov, uspeli priti do osvobojenega ozemlja. Ti bodo ostalim udeležencem na določenih krajih spregovorili o svojih izkušnjah.
Pohod ima tudi protesten značaj, saj želijo z njim vzpodbuditi lokalne oblasti in mednarodno skupnost k hitrejšim aretacijam in sojenjem odgovornim za zločine, ki so pogoj za izgradnjo trajnega miru in strpnosti med narodi v BiH, so zapisali na spletni strani organizacijskega odbora.
Vladi Bosne in Hercegovine pa je uspelo 11. julij razglasiti za dan žalosti po vsej državi, ko se bodo spomnili žrtev genocida v Srebrenici. Gre za poseben uspeh, saj so v minulih letih temu nasprotovali ministri iz vrst stranke predsednika srbske entitete, Republike srbske Milorada Dodika.
Predsedujoči svetu ministrov Denis Zvizdić je novinarjem povedal, da so odločitev sprejeli soglasno. To je posledica dejstva, da Dodikova Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD), ki je sicer še vedno najmočnejša in vladajoča stranka v Republiki srbski, od lanskih parlamentarnih volitev v BiH ni več del vladne koalicije na državni ravni.
Dan žalosti za žrtvami genocida v Srebrenici so nazadnje na celotnem ozemlju BiH razglasili leta 2008, nato pa je veljal samo v bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH.
