Poročilo po besedah predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše kaže, da je sodstvo lani delovalo učinkovito in uspešno. "Sodišča obvladujejo prejete zadeve, število nerešenih zadev se zmanjšuje, na številnih področjih pa že dosegamo standarde sojenja v razumnem roku," je povzel ugotovitve poročila in dodal, da se ti trendi nadaljujejo tudi letos.
Vse to sodiščem po Masleševih besedah uspeva kljub temu, da se je število sodnikov lani zmanjšalo za 30 in da se zmanjšujejo tudi sredstva za sodstvo.
Pravosodni minister Goran Klemenčič je ocenil, da so trendi v sodstvu glede učinkovitosti reševanja zadev pozitivni. Kljub temu pa je prepričan, da možnosti za izboljšave obstajajo. Med drugim se mu čas trajanja reševanja gospodarskih sporov še vedno zdi predolg.
Minister priznava, da so se sredstva v zadnjih letih za sodstvo zmanjševala, "a ne toliko kot nekaterim drugim podsistemom".
Vinka Gorenaka (SDS) nastop Masleše ni prepričal, saj je "predstavil zgolj podatke, ki gredo v prid organa, ki ga vodi". Tako po besedah poslanca ni bilo povedano, da so lani sodišča skupaj rešila 6,8 odstotka manj zadev, prav tako ne, da smo ena od držav, ki za sodstvo nameni največ denarja in ima preveč sodnikov.
So pa bili s poročilom zadovoljni v koaliciji. Bojano Muršič (SD) veseli, da se število nerešenih zadev na sodiščih zmanjšuje, ni pa po njenih besedah mogoče mimo dejstva, da imamo še vedno preveč sodnikov.
Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) ugotavlja, da se število nerešenih zadev na sodiščih zmanjšuje, "česar smo lahko veseli". Se pa mora po njenih besedah DZ zamisliti, kakšne zakone sprejema. Vrhovno sodišče namreč v poročilu opozarja, da država sprejema premalo domišljene in dorečene zakonske rešitve.
Poročilo je pohvalila tudi Lilijana Kozlovič (SMC), ki jo je zanimalo, kako bi bilo mogoče še znižati pričakovane roke reševanja zadev.
Nova predsednica Sodnega sveta Mateja Končina Peternel ji je odgovorila, da lahko slednje dosežejo le z zagotovitvijo bolj enakomerne obremenjenosti sodišč, za kar pa je treba aktivno pristopiti k spremembam mreže sodišč.
Jani Möderndorfer (ZaAB) je prepričan, da poročilo daje dovolj podatkov za razpravo, manjka pa mu podatek o tem, kaj naj DZ naredi, da se bo delo sodišč še izboljšalo.
"Pričakujemo vsebinsko razpravo o poročilu in to je za nas povratna informacija," mu je odgovoril Masleša.
Med obravnavo so poslanci odprli tudi nekatera druga vprašanja, ki niso neposredno povezana s poročilom. Iva Dimic (NSi) je opozorila, da v zadnjem času prihaja do zmanjševanja novih zadev na sodiščih, kar je po njenem mnenju posledica lanskega zvišanja sodnih taks in stroškov za odvetnike. "Tako si ljudje enostavno ne morejo privoščiti tožb," je dejala in opozorila, da sodno varstvo za socialno šibke postaja nedostopno.
Gorenak pa je Masleši očital, da je po ugotovitvah ustavnega sodišča kršil ustavo in zakone s tem, ko se je imenoval v senat vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi predsednika SDS Janeza Janše za varstvo zakonitosti v zadevi Patria.
"Tisti, ki v hierarhično urejenem sistemu odloča zadnji, ima vedno prav. Zato s tem ne želim polemizirati," mu je odgovoril Masleša.
Poročilo je v zadnjih treh letih pripravljal Sodni svet, po lanski spremembi zakona o sodiščih pa ga znova pripravlja vrhovno sodišče.
