Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Štrukelj je v pismu navedel, da so se v medijih pojavili dvomi o pravilnosti izračunov glede povečanja mase stroškov za plače v javnem sektorju zaradi sprostitve napredovanj. Ob tem je omenil dve ministrovi izjavi za medije.
V prvi izjavi je minister po Štrukljevih navedbah pred dnevi zatrdil, da številka 180 milijonov evrov, ki da se jo da zelo natančno izračunati, izhaja iz javljenih napredovanj javnih uslužbencev, ki se bodo uveljavila v naslednjem letu. V izjavi, objavljeni v ponedeljek, pa je na vprašanje, ali ni številka pretirana glede na to, da so prejšnji vladni pogajalci prestavitev napredovanj v razrezu več kot 200-milijonskih prihrankov ovrednotili na 55 oziroma 60 milijonov evrov, odgovoril, da dopušča tudi to možnost in da se sam ni posebej spuščal v preverjanje te številke, je pojasnil Štrukelj.
Navedeno po mnenju sindikalista pušča odprta vprašanja in pod vprašaj postavlja kredibilnost vseh doslej predstavljenih izračunov in analiz ter tudi ministrstva oziroma vlade. Ministra je zato prosil za "natančna in zanesljiva pojasnila ter podatke", ob tem pa dodal, da so pred njimi "v prihodnjih tednih in mesecih zahtevna pogajanja s pomembnimi finančnimi učinki tako za proračun kot javne uslužbence, zato v pogajalskem procesu ne bi smelo biti nikakršnih nejasnosti niti dvoma in nezaupanja v vladne podatke ali namene".
Minister Koprivnikar pa je pojasnil, da je v navedeni drugi izjavi za medije "dejansko dopustil možnost ponovnega preverjanja omenjenega podatka, ocene, da bo za namen napredovanj v javnem sektorju potrebnih 180 milijonov evrov". "Podatek je strokovna služba ministrstva za javno upravo ponovno preverila in ugotavljamo, da gre za ustrezno oceno," je navedel v odgovoru na odprto pismo.
Po njegovih pojasnilih bo zaradi daljšega obdobja nenapredovanja in nadpovprečnih ocen napredovalo večje število javnih uslužbencev za dva plačna razreda hkrati, prav tako pa bodo javni uslužbenci poleg višjih plačnih razredov napredovali tudi v nazive, zaradi česar se finančni učinek kopiči.
Izhodišča, ki jih je pred pogajanji s sindikati o ukrepih za plače v letu 2016 pripravila vlada, sicer predvidevajo, da se ne bi sprostili vsi ukrepi, ki konec leta prenehajo veljati. Poleg napredovanj bi se sprostila tudi ukrepa, ki se nanašata na regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Podaljšali pa bi znižanje vrednosti plačnih razredov, zamrznitev izplačevanja redne delovne uspešnosti in znižano plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ki so ovrednoteni na skupno 145 milijonov evrov.
Poleg tega naj bi maso sredstev za plače omejili še za 165 milijonov evrov, a ministrstvo še ni sporočilo, s kakšnimi ukrepi. Kot je po predstavitvenem srečanju s sindikati prejšnji teden pojasnil Koprivnikar, je te ukrepe treba še domisliti, nato jih bodo vključili v pogajalska izhodišča. Kdaj bo do pogajanj prišlo, še ni znano.
