Po vstopu Hrvaške v EU pred natančno dvema letoma je 13 držav članic izkoristilo možnost, da v prvem dveletnem prehodnem obdobju zaščitijo svoj delovni trg pred prihodom delavcev iz 28. članice EU.
Evropska komisija je sporočila, da osem od 13 držav do torka opolnoči ni poslalo nobenega obvestila o podaljšanju omejitev za Hrvate, kar je potem pomenilo, da so odprli svoje trge za Hrvate. Gre za Belgijo, Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Luksemburg, Nemčijo in Španijo.
Delovni trgi v Sloveniji, Avstriji, Veliki Britaniji ter na Malti in Nizozemskem bodo dostopni za hrvaške delavce samo ob ustreznih delovnih dovoljenjih, medtem ko imajo v ostalih 22 članicah Hrvati enake delovne pravice kot vsi ostali državljani. Hrvaška lahko izvaja recipročne ukrepe.
Omejitev nacionalnega delovnega trga je možna za največ sedem let, pri čemer bo vsaka od petih držav, ki bo želela zapreti svoj trg dela za Hrvate tudi po petem letu, morala opravičiti svojo odločitev s podatki o stanju na svojem trgu dela.
S Hrvaške se je v ostale članice EU v zadnjih dveh letih preselilo približno 50.000 večinoma mladih in izobraženih ljudi, kaže junijsko poročilo Evropske komisije o morebitnih posledicah popolne ukinitve omejevanja zaposlovanja hrvaških državljanov v članicah unije.
Največ Hrvatov, približno 38.000, je v prejšnjih dveh letih novo prebivališče poiskalo v Nemčiji, in to kljub temu, da je bila Nemčija med 13 članicami EU, ki so omejile zaposlovanje hrvaških državljanov za dve leti po vstopu Hrvaške v unijo 1. julija 2013. Pri odločitvi o odpiranju nemškega trga so v Berlinu ocenili, da bodo imeli povprečno vsako leto 10.000 novih delavcev s Hrvaške.
Velika večina Hrvatov, ki so tudi v preteklih dveh letih odšli v Nemčijo, je poiskala sezonsko delo, so prejšnji mesec potrdili na hrvaškem ministrstvu za delo in pokojninski sistem.
Na hrvaškem zavodu za zaposlovanje so danes objavili, da je v preteklih dveh letih približno 6500 ljudi z njihovih seznamov dobilo službe v drugih državah, večinoma v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in Italiji.
Največja hrvaška opozicijska stranka HDZ trdi, da gre za "eksodus" mladih in izobraženih delavcev, ker je bila vladna gospodarska politika slaba. Trdijo, da je državo zaradi iskanja dela in boljšega življenja v dveh letih zapustilo okoli 100.000 Hrvatov.
