Omenjeno strokovno komisijo oziroma skupino strokovnjakov je ustanovila ustavna komisija DZ, da ji pripravi mnenje glede predloga za spremembo ustave v delu, ki se nanaša na imenovanje vlade, ki ga je septembra lani v DZ vložila SDS.
V omenjeni stranki z njim predlagajo, da bi DZ, ko bi odločal o predsedniku vlade, istočasno odločal tudi o listi kandidatov za ministre. Prav tako bi premier imel možnost, da sam razrešuje ministre in imenuje nove, vendar največ eno tretjino.
Skupina v svojem mnenju, ki je že romalo v DZ, takšne predloge zavrača in predlaga svojo rešitev, po kateri bi ministre na predlog premierja imenoval in razreševal predsednik republike.
Po oceni Pogorelca in strokovne skupine namreč sedanji način, ko DZ najprej glasuje o premierju, nato pa še o ministrih, povzroča vrsto težav, med katerimi je tudi ta, da je postopek imenovanja vlade daljši, pride pa lahko tudi do položaja, da premierja podpre druga koalicija kot ministre. Po mnenju skupine bi se z načinom, kot ga predlaga, temu izognili.
Na okrogli mizi, ki je bila prvenstveno namenjena vlogi predsednika republike v razmerju do DZ in vlade, so največ pozornosti namenili vprašanju, kakšne narave bi bila vloga predsednika republike pri imenovanju ministrov.
Po mnenju skupine in Pogorelca bi bila njegova vloga zgolj formalna, kar po besedah Pogorelca pomeni, da bi lahko posameznega kandidata zavrnil le, če ne bi izpolnjeval formalnih pogojev. V nasprotnem primeru bi bila mogoča ustavna pritožba zoper njega.
Uroš Krek iz kabineta predsednika republike je izrazil željo, da bi se v ustavni predlog natančno zapisalo, kaj se zgodi, če predsednik republike zavrne kandidata za ministra, da bi se izognili vsakršnim zapletom. Da bi bilo to nujno potrebno, so ocenili tudi nekateri drugi udeleženci okrogle mize.
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič je ocenil, da gre pri slednjem za podrobnosti, ki jih ni mogoče zapisati v ustavo, pač pa bi jih bilo treba urediti v zakonu o vladi ali v posebnem zakonu o predsedniku republike.
Glede ukinitve predstavitev kandidatov za ministre pred matičnimi delovnimi telesi DZ je profesor na ljubljanski pravni fakulteti Ciril Ribičič ocenil, da bi jih bilo smiselno ohraniti, posebej ker po predlogu DZ ne bi imenoval ministrov. Nasprotno je menil Kaučič: "Zaslišanje nima nobenega pravnega učinka, vzame pa veliko časa".
Navzoči ustavni pravniki so se sicer strinjali, da sedanji položaj predsednika republike ni urejen dovolj dobro. Kaučič je ocenil, da ima predsednik vrsto pristojnosti, ki niso tipične zanj. Prepričan je tudi, da je DZ predsedniku zadnjih 20 let vedno nove pristojnosti v zakonih določal protiustavno: "Ustava namreč jasno določa vse njegove pristojnosti in ne dopušča dvoma, da gre za zaključen krog."
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Franc Grad pa je ocenil, da je sedanje razmerje med predsednikom republike, vlado in DZ neučinkovito in vnaša motnje v razmerja med njimi. Med drugim ocenjuje, da je predsedniku popolnoma onemogočena vloga arbitra med vlado in DZ.
