Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izboljšavah plačnega sistema javnega sektorja, odpravi anomalij in politiki plač v letih 2016-2020, ki jim je priložena tudi analiza plačnega sistema javnega sektorja, temeljev plačnega sistema ne spreminjajo. Tako se ohranja enoten plačni sistem javnega sektorja ob upoštevanju specifik posameznih dejavnosti oziroma poklicev. S spremembami pa želijo omogočiti njegovo večjo fleksibilnost in stimulativnost, kar bi tudi vplivalo na boljše delovanje javnega sektorja, so pojasnili v gradivu, ki ga je pridobila STA.
V izhodiščih, ki so jih pripravili na ministrstvu za javno upravo, med drugim predlagajo deregulacijo plačnega sistema. Ta je po njihovem mnenju zaradi velikega števila in različne hierarhične stopnje predpisov izredno rigiden in dopušča skrajno omejeno možnost fleksibilnega urejanja plač oziroma možnosti prilagajanj potrebam poslovnim procesov, predvsem pa omejuje nagrajevanje v odvisnosti od rezultatov dela. Zato bi bilo treba, kot so prepričani, uvesti instrumente za upravljanje stroškov dela v javnem sektorju v odvisnosti od javnofinančnih in makroekonomskih okvirov v konkretnem proračunskem obdobju.
V izhodiščih se zavzemajo za povečanje avtonomije subjektov javnega sektorja pri določanju plač, vendar na osnovi vnaprej dogovorjenih temeljnih načel za merjenje uspešnosti. Kot so zapisali, je treba zagotoviti večjo povezanost plačila za delo z rezultati dela in tudi možnost reagiranja vodstva v primeru slabega dela. Ob tem opozarjajo, da morajo biti merila za dodeljevanje delovne uspešnosti vnaprej dogovorjena.
V povezavi z večjo fleksibilnostjo pri določanju plač je po navedbah iz dokumenta potrebno tudi zmanjšanje avtomatizmov pri določanju plače, ki odgovornim osebam ožijo manevrski prostor za določanje plače posameznega uslužbenca. Tako je treba omejiti avtomatizme glede napredovanja in prenosa plačnih razredov v primeru prehoda na drugo delovno mesto, glede neposrednega vpliva ocene delovne uspešnosti na napredovanje uslužbencev, glede napredovanj in poviševanj plač, povezanih z delovno dobo, ter glede podvajanj dodatkov z iste osnove, kot sta dodatka na delovno dobo in stalnost.
Tako med konkretnimi rešitvami med drugim predvidevajo, da bi bilo v okviru veljavnega razpona plačnih razredov, ki praviloma obsega deset razredov, mogoče pet plačnih razredov pridobiti po določenem časovnem obdobju, če uslužbenec izpolnjuje pričakovanja delodajalca, drugih pet razredov pa bi bilo namenjeno variabilnemu načinu določanja osnovne plače. Te razrede bi torej uslužbenec lahko pridobil v odvisnosti od rezultatov od dela in ne trajno, so pojasnili.
Ohranitev doseženih razredov napredovanj bi bila po njihovih navedbah možna ob prehodu na drugo delovno mesto, ki je uvrščeno v isti ali za največ tri plačne razrede višji plačni razred v isti plačni podskupini in istem delodajalcu ali različni plačni podskupini, če gre za istovrstne oziroma sorodne naloge. Morebitna ohranitev plačnih razredov ob prehodu k drugemu delodajalcu pa bi bila v pristojnosti novega delodajalca.
Uvedba variabilnega načina določanja osnovne plače bi se po predlogu prilagodila tako, da bi bila v enaki meri možna tudi za na novo zaposlene. Vse tri vrste delovne uspešnosti bi se združile, skupna višina izplačane delovne uspešnosti zaposlenemu pa na mesečni ravni ne bi smela presegati 50 odstotkov osnovne plače. Delovno uspešno bi uvedli tudi za funkcionarje, predvidevajo izhodišča.
V njih so predvideli tudi odpravo anomalij v sedanji ureditvi, med drugim poenotenje uvrstitve delovnih mest v plačni skupini J, v kateri so strokovni delavci, administrativni delavci in ostali strokovno-tehnični delavci, ter ponovno proučitev vrednotenja posameznih delovnih mest v plačni skupini B, ki jo predstavljajo direktorji.
Plačna politika v obdobju 2016-2020 naj bi po njihovih navedbah izhajala iz razpoložljivih finančnih sredstev in temeljila na spoštovanju socialnega sporazuma, pri čemer rast plač v javnem sektorju ne bi smela prehitevati rasti v zasebnem sektorju. Ob tem navajajo še, da naj bi se obseg sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju v letu 2016, kot izhaja že iz nacionalnega reformnega programa za leti 2015 in 2016, povečal izključno zaradi sprostitve napredovanj v plačne razrede in nazive, sicer pa mora ostati na ravni iz leta 2015.
V ta namen so v ločenem gradivu, ki javnosti ni dostopen, predlagali posebna izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Tako kot o spremembah plačnega sistema naj bi se tudi o ukrepih za dosego omenjenega cilja s sindikati pogajali v prihodnjih tednih.
