Društvo so ustanovili zaradi potrebe po organiziranju celostne pomoči žrtvam trpinčenja na delovnem mestu, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica društva Daša Šarkanj.
Mobing je sicer še vedno tabu tema, zato se ljudje težko izpostavljajo in večinoma pridejo po pomoč šele v akutni fazi, ko se posledice trpinčenja že poznajo na zdravju. Prav zato želijo v prvi vrsti vzpostaviti varno okolje, v katerem se bodo ljudje lahko sprostili in se začeli o svojih težavah pogovarjati.
Enkrat tedensko organizirajo psihoterapevtsko delavnico v prostorih e-kavarne društva Pina na Kidričevi ulici, enkrat na mesec pa pripravijo tudi skupino za samopomoč, ki zaseda v prostorih Obalne sindikalne organizacije - KS 90 na Trgu Brolo. Delavnice se za zdaj udeležuje do sedem uporabnikov. Trudijo se sicer vzpostaviti mrežo organizacij, ki nudijo pomoč žrtvam, saj je povezava med tovrstnimi organizacijami trenutno razmeroma slaba, je še ocenila Šarkanjeva.
Skupni imenovalec žrtev, ki se obrnejo po pomoč, pa je po besedah članice društva Ingrid Kristančič Šömen strah, da spregovorijo o svojih težavah oz. da bodo izgubile službo ali še poslabšale svoj položaj na delovnem mestu.
Ob tem Kristančič Šömnova sicer opozarja, da ni vsak konflikt na delovnem mestu že tudi mobing. "Bistveno za mobing je, da se to dogaja v delovnem okolju, da je to proces, da se ti napadi dogajajo recimo enkrat do dvakrat na teden v obdobju šestih mesecev, če gre za enega napadalca," je navedla.
Trpinčenje na delovnem mestu sicer že od leta 2008 velja tudi za kaznivo dejanje. Kljub temu pa naj bo sodišče zadnje mesto, kjer bi posamezniki reševali tovrstne težave, svetuje Kristančič Šömnova. Če pa bi vendarle bilo to neizogibno, pa žrtve napotijo na obalno sindikalno organizacijo, ki članom brezplačno nudi pravno svetovanje.
Kot je izpostavil generalni sekretar obalne sindikalne organizacije Euro Brozič, je zelo pomembno, da kdor meni, da je žrtev mobinga, to redno spremlja ter si posamezne dogodke sproti zapisuje, shranjuje dokumente itd.
Raziskave sicer kažejo, da je mobinga največ na horizontalni ravni, torej med sodelavci, je še ugotavljala Kristančič Šömnova. Šarkanjeva pa je opozorila, da žrtve ponavadi rade delajo in so zelo vestne ter odgovorne ali zelo sposobne osebe.
