Na omenjenih dnevih namreč danes vidni pravniki in predstavniki javnih organov, razpravljajo o pravnih vprašanjih, povezanih z delovanjem javnih organov.
Ribičič je v svojem prispevku predstavil ugotovitve, ki jih je glede potrebnih sprememb zakonodaje o Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pred časom za predsednika republike Boruta Pahorja pripravila skupina pravnikov, katere del je bil tudi sam.
Skupina po Ribičičevih besedah meni, da bi bilo treba imenovanje članov senata KPK urediti drugače. "Zdaj so namreč v razpisni komisiji, ki usodno vpliva na izbor, tisti, ki jih je treba nadzirati, to so člani vlade in DZ," opozarja Ribičič.
Tudi ureditev zagovora po mnenju skupine ni ustrezna. Sporno je, da osebi ni znan položaj v postopku, kot tudi spreminjanje priče v preiskovanca. "Na sodišču se slednje reši z izločitvijo sodnika, v KPK pa je to zelo težko rešiti," pravi Ribičič.
Skupina po besedah slednjega tudi ocenjuje, da je treba postopke, ki jih vodi KPK, urediti tako, da bo posameznik imel možnost v večji meri odgovarjati na očitke. Prav tako morajo biti postopki KPK sposobni prestati nadzor sodišč.
Temu je nasprotoval nekdanji član senata KPK Rok Praprotnik, ki je bil med publiko. Opozoril je, da gre pri odločitvah KPK zgolj za mnenje, ki nima pravnih posledic za posameznika. Po njegovih besedah sicer res lahko nekdo zaradi takšnega mnenja izgubi funkcijo, a mnenja sprejemata tudi varuh človekovih pravic in računsko sodišče. "Smer, ki jo predlagate, vodi v to, da organ ob tako zapletenih postopkih ne bo mogel več delati," je dejal.
"Pri človekovih pravicah ni kompromisov, pa je vseeno, ali govorimo o KPK, varuhu ali računskemu sodišču," je nasprotno menil Rajko Pirnat. "Gre za 1000 let staro zgodbo, ali je pomembnejše varstvo pravic ali pregona. Odgovor je, da je treba znotraj varstva pravic iskati možnosti za dober pregon. Ne pa iskati bližnjic," je dodal.
Predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj je v svojem prispevku razpravljal o razmerjih med Sodnim svetom in drugimi nosilci oblasti. Opozoril je, da se pojavljajo težnje, da bi DZ vsebinsko preverjal predloge za izvolitev v sodniško funkcijo, ki jih predlaga Sodni svet. Pri tem ocenjuje, da gre za političen poseg v neodvisnost Sodnega sveta.
Želel bi si tudi, da bi ta dobil lasten zakon in lastno postavko v proračunu. Trenutno je namreč denar zanj predviden v proračunu vrhovnega sodišča, kar pa se zdi Vlaju že z vidika zunanjega videza samostojnosti neprimerno. Kot pravi, je namreč Sodni svet neodvisen organ, tudi s strani sodstva.
Franc Grad s pravne fakultete pa je spregovoril o položaju tožilstva v organizaciji državne oblasti. Poudaril je, da je tožilstvo del pravosodja in ni del sodne veje oblasti, ampak izvršilne, saj izvaja pregon v imenu države. Kljub temu po njegovem mnenju tožilci niso uradniki.
Glede na to, da so tožilci del izvršilne veje oblasti, mora po njegovem prepričanju obstajati "tudi neka povezava med tožilstvom in ministrstvom za pravosodje". Prav tako se ne strinja z zdajšnjo ureditvijo, ko vlada pri imenovanju generalnega državnega tožilca poda zgolj predhodno mnenje.
