Parlamentarni matični delovni telesi sta v celoti zavrnili paket zakonov ZaAB, odbor za notranje zadeve je v torek odločal o predlogih novel zakonov o državnem svetu, o vladi, o volitvah predsednika republike in o lokalnih volitvah, mandatno-volilna komisija pa je danes zavrnila tudi predlog sprememb zakona o poslancih. Z odločitvijo odbora in komisije se bo na izredni seji seznanil še DZ.
Iz SMC pa so danes sporočili, da so v torek v parlamentarni postopek vložili že nov sveženj volilne zakonodaje, prav tako sestavljen iz omenjenih petih predlogov zakonov. Kot so navedli, so predlog uskladili z DeSUS, SD, ZaAB in ZL, a slednji niso prispevali podpisov pod vložene predloge zakonov.
"V ZL bomo pri obravnavi predlogov konstruktivno sodelovali, podpisov pa nismo prispevali, ker menimo, da sama vsebina ni dovolj premišljena in še vedno sproža kar nekaj pomislekov. Prav tako smo prepričani, da gre za preveč pomembno zakonodajo, da bi jo sprejemali na hitro in brez potrebnega premisleka, saj se nam utegne hitro ponoviti kalvarija, ki smo jo ob začetku tega mandata že videli," so naknadno sporočili iz ZL. Ob tem so dodali, da je treba vse rešitve pripraviti tako, da bodo prestale tudi morebitno ustavno presojo.
Namen predlaganih sprememb je omejiti pasivno volilno pravico, pogoje glede omejitve pa so, kot so zapisali v SMC, prilagodili glede na pridobljeno mnenje pravnih strokovnjakov in ustavnih pravnikov. Tako po njihovem predlogu na nobenih volitvah ne bodo mogli kandirati posamezniki, ki so pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora, ki je daljša od šestih mesecev. "Tako smo začrtali omejitve, ki so primerljive z evropsko zakonodajo," je pojasnila Lilijana Kozlovič iz SMC.
V poslanski skupini SDS so za STA pojasnili, da v novem svežnju predlaganih zakonov ni bistvenih sprememb od predlogov, ki so jih v teh dneh zavrnili, zato njihovo stališče ostaja enako. Poslanci SDS so v dosedanji razpravi med drugim ocenili, da zadeve niso pripravljene dovolj dobro in da omenjeni zakoni v tem trenutku za njih niso ključni.
V NSi pa bodo, kot so napovedali, nov paket volilne zakonodaje preučili in se nato odločili glede podpore. V preteklih razpravah so poslanci NSi sicer opozarjali, da je pasivna volilna pravica ena od temeljnih pravic, ki jo je treba omejevati s tresočo roko.
Že v začetku maja je enaka zasedba poslanskih skupin v parlamentarni postopek vložila tudi predlog novele zakona o volitvah v državni zbor, ki prav tako postavlja pogoje za kandidaturo, ter predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost odpoklica župana.