Gre za novele zakonov o državnem svetu, o vladi, o volitvah predsednika republike in o lokalnih volitvah. Novele je v DZ vložil ZaAB, med drugim pa so predvideli, da za državnega svetnika, predsednika vlade, ministra, predsednika republike, župana ali občinskega svetnika ne bi mogle kandidirati osebe, ki so bile pravnomočno obsojene na nepogojno kazen zapora. Hkrati bi večini od njih mandat prenehal, če bi bile obsojene med samim mandatom.
V koaliciji so že na začetku napovedali, da novel ne bodo podprli, saj da bi z njihovim sprejetjem prišlo do razlik pri prepovedih za posamezne funkcionarje. Zato bodo, kot so napovedali, pripravili svoje zakone, ki naj bi prepoved uredili enako za vse. S tem so sledili mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je opozorila, da med predlaganimi zakoni ni zakona o volitvah v DZ, zaradi česar bi z morebitnim sprejemom novel prišlo do različnih omejitev za poslance in ostale neposredno voljene funkcionarje.
Anja Bah Žibert (SDS) je takšno odločitev koalicije pozdravila, saj tudi sama ocenjuje, da zadeve niso pripravljene dovolj dobro. "Veliko je stvari, ki so vprašljive in jih bo treba dodelati, če želimo slediti ustavi," je dejala. Tudi sicer omenjeni zakoni v tem trenutku zanjo niso ključni. "Želimo si predvsem zakonov, ki bodo ključni za prihodnost Slovenije. Teh pa je v tem trenutku zelo malo," je dejala.
Tudi Bojana Muršič (SD) in Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) odločitev, da pripravijo nove zakone, podpirata. Muršičeva je ocenila, da so predlagani zakoni premalo sistemski, Kotnik Poropatova pa, da bi z njimi prišlo do razlikovanja med funkcionarji.
Jernej Vrtovec (NSi) je pozval k splošni previdnosti. "Pasivna volilna pravica je ena od temeljnih pravic, ki jo je treba omejevati s tresočo roko," je dejal. Tudi sicer se mu zdi omejevanje kandidiranja na način, kot je bil predlagan, prestrog glede na ureditve drugih držav.
V SDS so k novelam predlagali dopolnila, po katerih bi določili nekoliko milejšo prepoved kandidiranja na omenjene funkcije, hkrati pa zanje ne bi smele kandidirati osebe, ki so v prejšnjem nedemokratičnem sistemu sodelovale s Službo državne varnosti (SDV). Prav slednje je med člani odbora sprožilo kar nekaj razprave.
Jani Möderndorfer (ZaAB) je ocenil, da bi šlo pri tem za neke vrste lustracijo, pri čemer sam ocenjuje, da "imamo še kakšno drugo težavo, kot je ta". Dragan Matić (SMC) pa je ocenil, da je izvajanje lustracije po 25 letih nesmiselno.
Nasprotno je Vinko Gorenak (SDS) ocenil, da gre za zadevo, ki bi jo bilo treba enkrat urediti. Osebe, ki so sodelovale s SDV, po njegovi oceni ne morejo kandidirati za najvišje položaje v državi.
Odbor bi moral obravnavati tudi novelo zakona o lokalni samoupravi, ki so jo v DZ vložile SMC, DeSUS, SD, ZaAB in ZL, vendar so točko umaknili z dnevnega reda. Novelo zakona o poslancih, ki skupaj z novelo zakona o lokalni samoupravi prav tako sodi v paket zakonov, ki zaostruje pogoje za kandidiranje na najvišje položaje v državi, pa bo v sredo obravnavala mandatno-volilna komisija.
