Finančni minister se je na GZS udeležil ustanovne seje pred kratkim izvoljenega novega upravnega odbora zbornice, ki je od njega želel izvedeti podrobnosti o davčni reformi, ki jo pripravljajo na finančnem ministrstvu. "Nimamo nobenih informacij o tem, kje se bodo bremena za gospodarstvo zvišala in kje morda znižala," je povedal novi predsednik GZS Marjan Mačkošek.
Tega Mramor danes še ni razkril, je pa poudaril, da bodo spremembe sledile v paketih. "Če bi želeli spremeniti vse naenkrat, potem ne bomo nič naredili," je dejal.
Trenutne gospodarske razmere je ocenil za ugodne. Uspešno smo izvedli javnofinančno konsolidacijo in znižali primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, se ugodno zadolžili v tujini ter se lotili sanacije bančnega sistema. In takoj so se bonitetne ocene popravile, je dejal.
Zanikal je, da bi bila slovenska podjetja še vedno prezadolžena. "To je le v naših glavah," je dejal in dodal, da je za Slovenijo ta kazalnik pod povprečjem EU. Prav tako se ne zmanjšuje več kreditna aktivnost bank do gospodarstva. Povpraševanje velikih podjetij po kreditih že raste, zdaj pa je začelo rasti tudi pri majhnih in srednjih podjetjih. To je po njegovih besedah dober znak.
Negativni trendi so se ustavili in začeli obračati navzgor, je ugotovil ter potrdil napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, da se bo letos obseg bruto domačega proizvoda povečal za 2,4 odstotka. Še posebno pozitivno je, da je rast zaposlenosti visoka, je dejal.
Vendar pa se ti trendi ne bodo nadaljevali, če ne bomo rešili težav, ki jih je po njegovih besedah cela vrsta. Tako je denimo še vedno zelo visok delež slabih kreditov v bankah, javnofinančni primanjkljaj je kljub znižanju še vedno previsok, stroški zaradi staranja prebivalstva skokovito rastejo, tveganja prihajajo tudi iz mednarodnega okolja, predvsem v zvezi z ZDA in Grčijo.
Še posebej je opozoril na demografske trende. V Sloveniji se najbolj zgodaj upokojimo, najdlje se šolamo, vmes pa imamo eno najdaljših obdobij neaktivnosti v času od končanja šolanja do zaposlitve, je dejal. Zato je treba po njegovih besedah podaljšati delovno dobo, prej zaključiti študij in narediti vse, da neaktivno prebivalstvo spravimo med aktivno.
Sicer pa Mramor vidi ugodna gospodarska gibanja. Zelo dober znak so potrošniška pričakovanja, še posebej na področju potrošnje za trajne dobrine, nove investicije pričakuje tudi v podjetjih, saj imajo proizvodne zmogljivosti že v veliki meri zapolnjene. Povečala se je tudi stroškovna konkurenčnosti na račun stroškov dela, kar je zelo dobro za izvozno gospodarstvo, je še povedal.
